Prvi premik ure so izvedli v Avstriji in Nemčiji po 2. svetovni vojni, v Sloveniji pa se premikajo od leta 1983. Leta 2006 je bila sprejeta dokončna odločitev, da jih vsako zadnjo nedeljo v oktobru premaknemo za eno uro nazaj in vsako zadnjo nedeljo v marcu za eno uro naprej.
Javno posvetovanje, ki ga je Bruselj organiziral v letu 2018, v njem pa je sodelovalo 4,6 milijona evropskih državljanov, je pokazalo, da je kar 84 odstotkov vprašanih ukinitev premikanja ure podprlo. Slovenci smo bolj naklonjeni poletnemu času, prav tako Portugalci, Ciprčani in Poljaki. Za zimskega pa so se večinsko izrekli Finci, Danci in Nizozemci.
Če bi ukinili sezonsko premikanje ure na poletni čas, bi pri nas vse leto na podlagi zakona o računanju časa obveljal standardni zimski čas.
Evropska komisija je leta 2019 sicer predlagala ukinitev premikanja ure že z letom 2021, odločitev o tem, kateri čas bodo uveljavile, pa prepustila državam članicam. Zaradi razhajanj držav glede tega, ali želijo uveljaviti zimski ali letni čas, pa je predlog zaenkrat obtičal na Svetu EU.
Glede na to, da je Evropska komisija v uradnem listu EU objavila časovni razpored poletnega časa za obdobje do leta 2026, bomo uro premikali vsaj še nekaj let.
Marsikje po svetu ure ne prestavljajo več, recimo v številnih državah v Afriki in Aziji.
