Kljub temu, da je Fed na zadnjem srečanju temeljno obrestno mero pričakovano pustil na 5,50 odstotka, so se trgi znova povzpeli višje. Trg se je namreč osredotočil na blažjo retoriko vodje Fed, Jerome Powla, ki je v svojem govoru zagovarjal tri spuste temeljne obrestne mere do konca letošnjega leta. Že sama napoved nižanja obrestnih mer za 75 bazičnih točk je imela na trgih pozitivno konotacijo, saj se je ameriški S&P 500 po srečanju centralnih bankirjev povzpel na rekordno vrednost 5260 točk. Bikovskemu trendu na Wall Streetu je prav tako pripomogla revizija napovedi BDP, kjer so ekonomisti zvišali svoje napovedi za rast ameriškega gospodarstva tako za leto 2024 (iz 1,5 % na 2,1 %) kot tudi za leto 2025 (iz 1,6 % na 1,7 %).
Napovedi o spuščanju temeljnih obrestnih mer so se širile tudi čez Atlantik, saj je bila februarska rast cen v Združenem kraljestvu za 0,1 % nižja od pričakovanj, pri 3,4 %. Novica o dezinflaciji v Veliki Britaniji je lokalni indeks FTSE100 potisnila navzgor za 2,1 %, najvišje od aprila prejšnjega leta. Dogajanje je bilo burno tudi v Švici, kjer so terminske pogodbe pred srečanjem SNB napovedovale spuste temeljne obrestne mere le s 70 % prepričanjem. Spust temeljne obrestne mere za 25 bazičnih točk je tako pozitivno presenetil domači delniški trg, a hkrati nekoliko oslabil tečaj švicarskega franka.
Dolgoročni cilji centralnih bankirjev, kot so stabilnost cen, trajnostna gospodarska rast in visoka zaposlenost so dandanes doseženi le deloma, zato si centralni bankirji kljub uspešni restriktivni monetarni politiki še ne smejo oddahniti. Donosi na kapitalskem trgu bodo tako sloneli na kazalcih posamičnega gospodarstva in kako le-ta kljubuje restriktivni monetarni politiki in s tem zagotavlja dolgoročno rast gospodarstva in visoko zaposlenost.
