Predzadnja premiera te sezone na velikem odru SNG Drama Ljubljana je prva slovenska uprizoritev drame Nebesje, s katero je Lucy Kirkwood, ena najbolj prodornih sodobnih britanskih scenaristk in dramatičark, ustvarila svojevrstno različico sodne drame, postavljeno na angleško podeželje v 18. stoletju: v majhni vasi porota dvanajstih žensk odloča o življenju trinajste, ki je obtožena umora otroka – in ki se lahko smrtni kazni izogne, če se izkaže, da je noseča ... »Gre za nenavadno, precej zapleteno besedilo, polno anahronizmov,« ugotavlja Vesna Jurca Tadel, ravnateljica ljubljanske Drame, kjer je še vedno na sporedu tudi drama Otroci iste avtorice. »Hkrati pa so vsi odnosi, ki se razgaljajo skozi to zgodbo, izrazito sodobni in aktualni.«
Igro je prevedla Tina Mahkota, ki opozarja predvsem na zanimivo in večplastno jezikovno podobo predloge: v njej se ne odraža le to, da poroto sestavljajo silno različne ženske, temveč se je avtorica potrudila poustvariti jezikovno krajino natanko določenega zgodovinskega časa in okolja, kjer so številne besede slabše znane celo angleškim govorcem; to velja tudi za naslov (v izvirniku The Welkin), za katerega je kar nekaj časa iskala primerno slovensko ustreznico. »Obenem v besedišče vdirajo povsem sodobni in nemalokrat tudi grobi izrazi, ki naredijo tekst zelo neposreden.«
Med začetkom in propadom
Tudi dramaturg Milan Ramšak Marković je besedilo (in enako prevod) označil za izvrstno, saj je na prvi pogled preprosto in tekoče, v sebi pa skriva številne plasti ter celo neko vrsto prevare. »Pri zasnovi uprizoritve smo izhajali iz vprašanja, o čem nam to besedilo pravzaprav spregovarja – in naš odgovor je bil, da opisuje začetek nekega procesa, torej rojstvo buržoazne civilizacije, koncu katerega smo priča danes. V obravnavanem obdobju se je namreč oblikoval odnos do ženskega telesa, narave in načina produkcije, ki je določal razcvet tistega tipa družbe, ki razpada pred našimi očmi.«
»Za nami je zelo vznemirljiv ustvarjalni proces, ki je bil na pogled klasično dramski, vendar je tako na idejni kot na estetski ravni odprl razpoke, ki zaznamujejo naš svet,« meni režiser Sebastijan Horvat. »Besedilo razpira pereča vprašanja, skozi katera se čas, ki ga živimo, sicer res kaže kot nadaljevanje prejšnjega, torej fevdalnega obdobja, toda ne v smislu nadgradnje, temveč reza – in tu postane tudi očitno, da feminizma kot borbe za radikalno emancipacijo ne more biti brez razrednega boja.«
Igralka Maruša Majer, ki nastopa v vlogi obtoženke, prizna, da jo je besedilo že ob prvem branju popolnoma prevzelo. »Študij je bil kar zahteven, saj ima vloga v sebi ogromno težkih plati, vendar mi je bil hkrati v užitek.« V predstavi nastopajo še Nataša Barbara Gračner, Saša Pavček, Silva Čušin, Sabina Kogovšek, Iva Babić, Vanja Plut, Pia Zemljič, Nina Ivanišin, Maša Derganc, Eva Jesenovec, Zvezdana Mlakar, Mina Švajger, Igor Samobor in Nejc Cijan Garlatti. Scenografijo je zasnoval Igor Vasiljev, kostume Belinda Radulović, skladatelj je Drago Ivanuša, svetlobo pa je oblikoval Aleksandar Čavlek.
