Tisti, ki Petro Vučko dobro poznajo in tudi tisti, ki je ne, lahko hitro ugotovijo, da jo opredeljujeta širok nasmeh in vedrina. »Zame je kozarec vedno na pol poln,« so besede, ki jim že po kratkem pogovoru z njo ni težko verjeti. Z gostobesednostjo in odprtostjo na sogovorniku pusti vtis iskrenosti in predanosti prostovoljnemu udejstvovanju v beltinškem kulturno umetniškem društvu.
S pozitivno naravnanostjo gre vedno dobro skupaj glasba. Kako že pravijo: Tisti, ki poje, … In Petra Vučko ogromno poje, že od malih nog je predana glasbi. »Poznate Kreslinovo ’Igrala je igrala, Vladojova banda, plesala je plesala iz Beltinec devojka?« Seveda. Kdo je ne pozna... »No, to sem jaz, ne le jaz, to smo Beltinčanke, združene v vokalni skupini BeleTinke.« S Kreslinom jih ne druži le ta pesem, ampak z najbolj znanim Beltinčanom sodelujejo tudi na velikih odrih. Z njim so na primer pele tudi v Križankah, zdaj pa, kot pravi na pol za šalo, na pol zares, čakajo, da jih povabijo še v Cankarjev dom.
Medtem ko bodo čakale na nov zvezdni trenutek, bodo še naprej hodile po festivalskih tekmovanjih doma in v tujini. Doslej jih je pot zanesla v številne države, kjer so prejele tudi številne nagrade, spisale zanimive zgodbe, sklenile navdihujoča poznanstva ... Prvič so pred desetimi leti gostovale v Pragi. »Tja smo odšle z majhnimi pričakovanji in z na hitro potiskanimi majicami. Preproste punce iz Beltincev smo šle v Prago pokazat, kaj smo se naučile. Spomnim se moške skupine iz Nemčije, ki je na nas novinke gledala zviška. A smo na koncu pokazale kvaliteto našega petja tako, da smo pobrale vse nagrade.« BeleTinke sicer štejejo trinajst članic, ki znajo zapeti tudi sedemglasno, izvajajo pa različne glasbene zvrsti, od etno glasbe do modernih priredb.
Mednarodni folklorni festival je osrednji občinski dogodek
BeleTinke so poleg folklorne, veteranske folklorne, starejše in mlajše tamburaške skupine, ki je lani praznovala stoletnico tamburaštva v Beltincih, gledališke skupine ter Plej bande Böltonci ena od sedmih sekcij Kulturno umetniškega društva (KUD) Beltinci, katerega predsednica je prav Petra Vučko. Sama je dobrih deset let članica društva, ki ima okrog 150 članov. Sprva je le pela, potem pa sprejela vlogo tajnice, nato še predsednice. Sekcije so dejavne skozi vse leto in potujejo na razne festivale, a je trud vseh usmerjen v osrednji dogodek ne le društva, ampak celotne beltinške občine. Vsakega julija, letos med 18. in 21., namreč prirejajo Mednarodni folklorni festival, ki ga obišče več tisoč ljudi in velja za največjo prireditev v občini. Kot običajno se bo tudi letos prireditev začela z otvoritvijo tematske razstave, nadaljevala z večerom tuje folklore, večerom etno glasbe in slovensko folkloro, s čimer med drugim izpolnjujejo poslanstvo društva, ki je ohranjanje kulturne dediščine. Vsako leto v času festivala organizirajo tudi prikaz ljudskih običajev s sejmom, na katerem se predstavi osem vasi občine Beltinci. Letošnji festival bodo posvetili sotišu in šamarjanki, ljudskima plesoma, za katera je KUD Beltinci nosilec nesnovne kulturne dediščine. Manjkal ne bo niti pozvačin - poseben vabovec, ki na svatbo vabi sorodnike, sosede, znance in prijatelje, nosilec nesnovne kulturne dediščine in zaščitni znak društva.
Petra Vučko je v vlogi predsednice izpeljala že dva uspešna festivala. »Sprejemati moraš hitre in včasih težke odločitve, sploh med festivalskimi dnevi. Tako smo se morali lansko leto odločiti, da zaradi naliva odpovemo eno od popoldanskih prireditev. Vendar imamo odlično ekipo. Jamrati nima smisla in vsega se da naučiti. Če ne zmoreš sam, starejše in izkušenejše prosiš za pomoč. So težki dnevi in meseci priprav, ampak ko vidim, da k nam od vsepovsod pridejo ljubitelji folklore in se od nas poslovijo z napovedjo, da naslednje leto spet pridejo, je to največje plačilo.«
Takrat že začnejo kovati načrte za prihodnji festival, pri organizaciji katerega bo spet sodelovalo celotno društvo. To je kot nekakšno medgeneracijsko središče, saj sedem sekcij sestavljajo tako otroci kot upokojenci in tisti, ki so po letih vmes. »Veseli smo, ker imamo vse več podmladka. Osem devetošolcev hodi na vaje,« pravi in dodaja, da se mladi in stari družijo tudi izven aktivnosti društva, še posebno, ko gostujejo na festivalih. Tako se pletejo vezi in tako je ves čas prisoten vrvež, ki ga je Petra Vučko vajena in ga ima rada. Prihaja namreč iz velike družine in si ne predstavlja samotnega življenja. Ljudje ji naredijo dan. Podobno kot potovanja, branje in pisanje.
Napisala knjigo o babici iz Amerike
Pravi, da ji je potovanje v krvi. Še preden pride domov, že išče letalske vozovnice za naslednje potovanje. Nazadnje je bila v ZDA, že šestič. Ne naključno, saj je s to državo povezana zgodovina njene družine. Tam je živela njena babica, o kateri je napisala knjigo z naslovom Mama Verona – zgodba o Američanki iz Odranec.
Ko je začela govoriti o babici, je pokazala fotografijo. »Poglejte, babica je na tej sliki stara 36 let in pričakuje enajstega otroka, zgleda zgarana, izsušena. Med pisanjem knjige sem veliko jokala,« je povedala in na kratko povzela zgodbo babice, ki bi bila danes stara 103 leta. V ZDA je delal njen oče, pri 13 letih pa se je zaradi gospodarske krize vrnila v Prekmurje in se pri 17 že poročila. »Njena sestra je ostala v ZDA in nekoč sporočila babici, naj ji pošlje nekaj pridnih rok, da bodo delale v njenem šiviljskem podjetju. Poslala ji je mojo mamo in njeno sestro, stari 15 in 16 let, kasneje sta za njima prišli še dve sestri. Le moja mama se je vrnila v Beltince,« je razložila, zakaj ima v Clevelandu veliko družino. Ta jo večkrat vabi, naj pride živet v ZDA, vendar …
»Moja mama je morala tja, ne da bi znala besedo angleško, brez denarja in diplome. Jaz vse to imam, a vseeno pravim ne, hvala.« V ZDA je namreč videla, da tam ljudje delajo od jutra do večera, šest dni v tednu. Ni bila deležna druženja, kot ga ima na voljo v KUD Beltinci in nenazadnje bi se težko odpovedala sobotnim dopoldnevom, ki so od nekdaj rezervirani za pevske vaje. »Jaz ob sobotah dopoldan ne pospravljam stanovanja, kot je to običajno, ampak pojem,« pravi, a v siti sapi pristavi, da bo na potovanja zagotovo še šla. Zdaj razmišlja o Keniji in prostovoljskem delu tam.
