V Prešernovem gledališču Kranj je že skoraj vse pripravljeno na začetek Tedna slovenske drame, ki bo letos že 54. po vrsti – tradicionalni festival slovenske dramske pisave oziroma po njej nastalih uprizoritev se bo, kot je že v navadi, odprl 27. marca, torej na svetovni dan gledališča, na njem pa se bo vse do 9. aprila poleg tekmovalnih ter spremljevalnih predstav zvrstila še množica dogodkov, od bralnih uprizoritev pa vse do okroglih miz ter razstav. »Festival je vsako leto bolj obširen, z res izjemnim naborom predstav in vrsto dodatnih vsebin pa bo pokazal, da je slovensko gledališče v vrhunski formi,« je prepričan Jure Novak, direktor in umetniški vodja Prešernovega gledališča Kranj.
Še danes aktualni Prežih
Kakor je že običaj, bo slovesno odprtje Tedna slovenske drame obeležila premiera domačega teatra, tokrat v koprodukciji z Mestnim gledališčem Ptuj – to bo predstava Boj na požiralniku, kot jo je po znani noveli Prežihovega Voranca zrežiral Jernej Lorenci. »Gre za besedilo, ki ga vidim kot enega izmed temeljev slovenske kulturne identitete,« pravi Novak, ki se mu je zdel Lorenci zaradi svoje občutljivosti in poglobljenega pristopa do snovi edina prava izbira. Medtem režiser priznava, da se ga je pretresljiva zgodba o Dihurjevi družini, ki bije boj za preživetje na blatni zemlji, dotaknila tako po vsebini kot z močjo Prežihove pisave. »Neusmiljenost sveta, ki ga opisuje to besedilo, je v meni odprla nekakšno vez s preteklostjo, kakor da bi iz te trpke usode nekako začutil, od kod izhajajo občutki, kot je na primer potreba po nenehnem dokazovanju, pa strah pred lenobo in podobno,« pojasnjuje Lorenci. »Seveda pa je bilo treba to pripoved o družini, ki jo stiskajo v kot narava, družba ter kapital, oni pa kljub vse hujšemu primežu še kar vztrajajo, primerno prenesti na oder – pokazati življenje v nenehnem strahu in brezupu, ki ne pozna drugega kot garanje.«
Dramaturginja predstave Marinka Poštrak dodaja, da je skozi proces postalo očitno, da tukaj ne gre le za zgodbo iz neke ruralne preteklosti, kajti ob vseh socialnih stiskah jo še zmeraj in morda celo vse bolj živimo tudi danes. »Podobno kot Dihurjevi zaman iščejo pomoč pri županu in župniku, se tudi zdaj dogaja, da v boju za preživetje naletiš predvsem na hlad ali prezir; tudi danes ljudje zaradi stiske in nemoči postajajo kruti, ker drugače nemara ne gre.« V predstavi bodo nastopili Darja Reichman, Živa Selan, Blaž Setnikar in Branko Jordan.
Prevlada »kolektivnosti«
V nadaljevanju Tedna slovenske drame bo sledilo dvanajst predstav, sedem v tekmovalnem in pet v spremljevalnem programu; izbrala jih je selektorica Alja Predan, ki je v spored dodala še tri predstave za mlade. Kot je pojasnila, si je ogledala skupno 66 uprizoritev, ki so v lanskem letu nastale po slovenskih predlogah. »Toda samo pri manjšini gre za uprizoritve običajnih dramskih besedil, ki jih podpisujejo dramatiki oziroma dramatičarke – predstave so večinoma nastajale kot adaptacije ali skozi kolektiven avtorski proces,« ugotavlja. »Zanimivo je, da se vse tekmovalne predstave bolj ali manj neposredno dotikajo druge svetovne vojne, teme, na katero smo medtem že skoraj pozabili, zdaj pa jo na novo odkrivajo mlajše generacije gledaliških ustvarjalk in ustvarjalcev, ki so z velikim zamahom vstopile na naše odre.« Kot drug izstopajoč vsebinski poudarek je zaznala več postavitev Smoletove Antigone: »Upam, da so se gledališča za to besedilo odločala zaradi večnih dilem, ki jih naslavlja, ne pa le zaradi tega, ker je bilo uvrščeno v maturitetno branje.«
Dodatni program bo pester in bo izkazoval »vso širino zanimanj festivala«, je dodal Rok Bozovičar, pomočnik direktorja za poslovanje in Teden slovenske drame. Med drugim bodo spremni dogodki obsegali delavnice (dramskega pisanja, kritike in prevajanja dramatike), okroglo mizo o slovenski dramatiki za otroke in mladino, ki jo pripravljajo v sodelovanju z Združenjem dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS), nato pogovor z naslovom Kdo se boji dramatike? v sodelovanju z Društvom gledaliških kritikov in teatrologov, pa bralne uprizoritve kratkih dramskih del študentov dramaturgije in gledališke režije ter tudi ustaljena dneva nominirancev za Grumovo nagrado in pa nagrado za mladega dramatika, ki ju oblikujejo v sodelovanju z AGRFT ter Slovenskim gledališkim inštitutom. Prejemnika obeh nagrad za dramatiko bodo razglasili na sklepni slovesnosti festivala, ko bodo podelili še druge festivalske nagrade – Šeligovo nagrado za najboljšo tekmovalno predstavo, nagradi za najboljšo igralko in igralca ter posebno nagrado po izboru žirije.
