Peter Krečič, umetnostni zgodovinar: Ali lahko umetna inteligenca poslika Sikstinsko kapelo?
Na vprašanje bi znal odgovoriti Tržačan Edvard Zajec, ki je že v šestdesetih letih združil umetnost in računalnike ter potem desetletja na Univerzi Syracuse v ZDA predaval računalniško grafiko. Delal je računalniško umetnost, ko so ogromne omare s tiskanimi vezji uporabljali skoraj samo vojaki in astronavti, ter na koncu življenja z Draganom Živadinovom, Dunjo Zupančič in Miho Turšičem kot umetniško delo razstavil tridimenzionalni spektralni modulator. Vendar je že umrl. Zato smo to vprašali Petra Krečiča, ki je pravkar objavil eno od dveh knjig korespondence z njim s komentarji Dragana Živadinova. V njej je Krečič objavil okoli petdeset Zajčevih pisem, v drugi knjigi pa je okoli 200 pisem dopisovanja s skladateljem Aleksom Rojcem, ki je sodeloval pri ritmiziranju računalniških podob na ekranih. Krečič je že leta 1977 v Ljubljani organiziral njegovo prvo razstavo in mu sledil kot profesor umetnosti 20. stoletja na ljubljanski fakulteti za arhitekturo, Univerzi na Primorskem in različnih umetniških šolah.
(Foto: Tomaž Skale)
Ali lahko Edvarda Zajca in njegove računalnike razumemo kot del slovenske zgodovine umetnosti?