Že prvi najbolj oddaljen pogled na kranjskogorske vlečnice je dajal klavrn vtis, kot ga lahko ponudijo zgolj zaplate snega, kadar bijejo zadnji pomladanski boj z dežjem. Kak kilometer naprej je podkorenska strmina, kjer bi se naj v soboto vendarle odvila slalomska tekma za pokal Vitranc, na prvi pogled delovala bolj vzpodbudno bela, vendar pa je bil sneg tiste vrste, ki ga je težko sploh stisniti v kepo. »To je mrtev sneg,« je razložil Janez Šmitek, skorajšnji 80-letnik, ki je tudi na letošnjem pokalu Vitranc vodja tekmovanja in se je s skupino izvedencev ravno vrnil z inšpekcijskega ogleda. Im takoj zatem glasno pomisli: »Mogoče bi zapeljali še eno vožnjo?« Očitno mu je bilo že po prvem ogledu slalomišča, ki so ga opravili, jasno, da tudi slalomske tekme za pokal Vitranc ne bo.
Sreda se je vendarle začela s prepričanjem ali vero, da se bo v soboto tekma zgodila. Da veleslalom ni izvedljiv, da pa slalomska tekma nemara bo. A tudi po razpoloženju med osebjem ob vznožju slalomišča se je dalo presoditi, da prireditev visi. Nobene naglice in delovne vneme, ki jo je dva dni pred takšnimi prireditvami in na takšnih deloviščih praviloma zaznati, ni bilo. Kot da so bili vsi »v leru« in čakali. »Zelo švoh kaže,« je dejal veteranski pomožni delavec, posedajoč ob velikih ohlajevalnikih vode za izdelovalo umetnega snega, za katerega so zunanje temperature te dni bistveno previsoke. Kolikor se kleni Gorenjci tradicionalno rado hecajo nad »morostarsko« podstatjo Ljubljančanov, je tudi Podkoren kraj z zagotovljeno vlago. Nenazadnje se nahaja le malo stran od izvira Save, ki v svoji začetniški velikosti teče neposredno izza podkorenskih tribun. Vlaga je pa letošnji glavni podkorenski prirediteljski problem.
»Raje imam plus dve in jasno nebo kot pa oblake, meglo in minus dve stopinji Celzija,« navrže Šmitek. Tudi posadka RTV Slovenija, ki je ob vznožju imela parkirana dva velika tovornjaka, v sredo dopoldan še ni postorila vsega, kar bi v razmerah, ki bi zagotavljale tekmo, verjetno že imela postorjeno. Čakali so na informacijo, ali tekma sploh bo, da si prihranijo opravke, kot bi bilo mukotrpno postavljanje kamer ob progi. Več kot 20 njih. »Teh temnih lis na progi včeraj še ni bilo, domnevno pa je to voda, ki teče pod progo,« navrže eden ertevejevcev, kjer med izvedbeniki po dolgoletni tradiciji ne manjka s tehniko seznanjenih heavy metalcev.
Medtem ko so tekmovanje za Zlato lisico v začetku januarja prireditelji lahko izpeljali z umetnim snegom, katerega izdelavo so temperature dovoljevale, je ta sneg sedaj postal star in težko uporaben, medtem ko se je približno 45 centimetrov snega, kolikor ga je še pred par dnevi padlo, v dveh dneh stopilo. »Potrebovali bi nekaj svežega snega, da bi povezali starega, kajti to je tako, kot pri cementu, kjer je za vezivo med večjim kamenjem potrebna mivka,« pojasni Šmitek. Dodaten problem je nepomrznjena zemlja, ki ledeno podlago topi od spodaj, tako da je na nekaterih delih niti ni več, na nekaterih delih pa so se pod njo ustvarili zračni žepi, prazni prostori, ki lahko zdržijo pritiske, lahko pa tudi ne. »Ko udariš, zabobni, ko zavrtaš v to podlago, pa zgubiš sveder, ker pade v žep, ki se je ustvaril spodaj,« je povedal eden od na progi delujočih.
Odločitev se je tehtalo med sredinim poldnevom in 16. uro popoldne. Posadka izvedencev, med katerimi so bili Šmitek, Gorazd Bregant, vodja tekmovalnega odbora za pokal Vitranc, kot predstavniki mednarodne smučarske zveze, ki so na koncu presodili, je še v drugo preverila progo, se spustila po njej, vrtala v tla in tehtala razmere, na koncu je pa padla odločitev, da se tekma odpove.
Kaj bi potrebovali, da bi se tekma izpeljala, vprašamo gospoda Breganta: »Potrebovali bi dve jasni noči. Bolj kot temperatura je važna jasna noč, ker oblačna noč in minus je slabše od jasne noči, pa čeravno plus ena Celzija. Ponoči se začne proga ohlajati in toplota začne potovati navzgor, vendar pa jo oblaki ali megla vrnejo nazaj. Koristila bi nam že jasna noč, pa čeravno bi bila temperatura ozračja nad ničlo, če bi se zvrstile tri takšne, bi pa dobili konkretno debelino snežnega betona. V tem primeru, kot je sedaj, pa sicer zmrzne na površini, ne pa tudi globinsko. Imeli smo že primere, ko se je zjasnilo zgodaj zjutraj in do štarta spremenilo progo v betonsko trdo.« Bi lahko rekli, da je proga mehko pokuhana, ga do vprašamo: »Lahko bi se reklo tudi tako. A tokrat imamo težavo tudi, ker zemlja ni pomrznjena in topi podlago od spodaj ter ustvarja zračne žepe, na katerih se lahko proga prelomi. Preveč dobrih tekem smo tukaj izpeljali, da bi se tokrat blamirali.«
