Ne le da sta dekleti, obe krščansko vzgojeni, na predsodke naleteli doma, težavno jima je bilo tudi najti cerkev, ki bi ju sprejela in jima omogočila, da se pri mašah počutita dobrodošli. Potem sta celo naleteli na cerkev, kjer njuna istospolna usmerjenost ni bila problematična. Betty bi tudi lahko pela v pevskem zboru, a le pri vajah, kajti cerkev ni želela, da bi na nastopih kazala napačen vzor mladim. Po dolgem iskanju sta dekleti obupali, Betty pa se je domislila, da bi ustvarila kar svojo cerkev, ki bi poleg različno spolno usmerjenih v celoti sprejemala osebe LGBT. Dekleti sta se zdaj podali v iskanje somišljenikov, ustrezne stavbe za cerkev in pastorja, ki bi bil pripravljen v cerkvi maševati. Želeli bi si tudi manj rigoroznega poteka maše. Kot je Betty dejala za BBC, naj bi bila nova cerkev kraj, kjer bi lahko vsakdo počel, kar želi. »Ta cerkev ne bi bila prostor, kjer bi se nenehno bralo. Morali bi tudi plesati in se izražati tako, kot se najbolje izražate. To je vrsta cerkve, ki bi jo rada ustanovila.« Dekleti bi se radi poročili prihodnje leto. Če se jima bodo sanje uresničile, bo obred potekal v njuni novoustanovljeni cerkvi.
Dekleti iščeta svojo cerkev
Betty ima rada Hannah in Hannah ima rada Betty. Več kot dovolj razlogov, da sta se dekleti pred dvema letoma zaročili. Za Betty Harper je bila to življenjska odločitev iz ljubezni, ki pa je doma, v strogo krščanski družini, niso razumeli, tako kot se niso mogli sprijazniti z njeno istospolno usmerjenostjo. Njeni sorodniki po očetovi strani so celo začeli moliti, naj jih bog spravi v pekel zgolj zato, da bo lahko Betty prišla v nebesa.
Betty Harper se je domislila, da bi ustvarila svojo cerkev, ki bi poleg različno spolno usmerjenih v celoti sprejemala osebe LGBT.
