Po dobrih dveh tednih se škandal s pomiloščenim pedofilom, ki je zamajal sistem Viktorja Orbana, očitno bliža koncu. Po velikih demonstracijah v Budimpešti pred tednom dni zaradi predsedniške pomilostitve obsojenega pedofila se je v minulih dneh vladajoča stranka Fidesz, ki sicer veliko stavi prav na družinsko politiko, hkrati pa v parlamentu premore več kot dvotretjinsko večino, poskušala konsolidirati. Tega niso storili zgolj z razpravo o novem zakonskem paketu za zaščito otrok in Orbanovo napovedjo spremembe ustave, po kateri pomilostitev ne bo več mogoča za obsojene zaradi pedofilije, temveč tudi z imenovanjem strankinega kandidata za novega predsednika države.

Zmerna šibitev vlade

To je včeraj postal 67-letni Tamas Sulyok, predsednik ustavnega sodišča, ki je že pred časom dejal, da ga politične funkcije ne zanimajo, hkrati pa je bil vedno trden zagovornik vladavine prava. Sulyoka, ki je na čelu ustavnega sodišča od leta 2016, je predlagal kar Orban sam. Njegovo ime v vladi naklonjenih medijih do zadnjega ni zakrožilo med potencialnimi kandidati za naslednika Katalin Novak. Z izbiro Sulyoka poskuša Orban zaključiti afero, pri kateri se še vedno ne ve, zakaj je prišlo do pomilostitve pedofila Endreja K. Zaradi dvotretjinske večine Fidesza v parlamentu njegova izvolitev sicer ni vprašljiva.

»Kritike se bodo nadaljevale, ker ne vemo, kdo je predsednico prosil, naj pomilosti obsojenega in zakaj se je to zgodilo. Ne vemo, kaj so bili razlogi za te 'napake', kot se je o pomilostitvi izrazil Orban,« razmišlja Istvan Hegedus, vodja nevladne organizacije Hungarian Europe Society, ki sicer pričakuje, da bo Orban politično brez praske prestal to krizo.

Zaradi afere, ki je poskrbela za globoko ogorčenje pri Fideszovih volilcih, so minuli teden na cesto odšli desettisoči. Manjše demonstracije so v prestolnici potekale tudi to sredo. Čeprav se v do vlade kritičnih medijih razprava nadaljuje, se javno zgražanje počasi vendarle polega. »Orbanova vlada se ni pretirano zamajala. Res je, da gre za velik škandal in da je bila večina prebivalstva zgrožena in šokirana. Toda to ne pomeni, da bodo volilci, ki glasujejo za Fidesz, spremenili svoje politične preference. Zaradi močne identifikacije z Orbanom in njegovim režimom strankarske pripadnosti ne morejo zamenjati kar čez noč,« razlaga Hegedus.

Brez načrta za prihodnost

Po oceni našega sogovornika je opozicija tokrat hitro odreagirala in s svojo kritiko določala agendo, toda škandal naj vendarle ne bi bil dovolj, da bi prišlo do selitve volilcev od vladajoče stranke k opoziciji. »Demonstracije so organizirali vplivneži s socialnih medijev, ki na prizorišču niso hoteli političnih strank. Šlo je torej za izključno civilno iniciativo, za njo ni kakšnega gibanja ali načrta za prihodnost,« meni Hegedus. Hitro se je odzval tudi Orban, dodaja, saj se je znebil dveh političnih zaveznic, ki sta s svojo podobo Fideszu dajali bolj evropski in zahodnjaški imidž.

»Nedavne demonstracije ne prinašajo preobrata v madžarski politiki. Nasprotna politična bloka sta trdna. Na evropskih volitvah vodilna vloga Fidesza ne bo ogrožena. Takšni škandali in nadaljevanje pritiskov javnosti, posebej še s strani svobodnih medijev, pa bi vendarle lahko pri Orbanu sprožili občutek negotovosti,« meni Hegedus, ki opoziciji boljše možnosti kot na evropskih volitvah pripisuje na lokalnih, ko bodo hkrati z evropskimi poslanci volili tudi nove župane po državi.

Če je pedofilski škandal prinesel precejšen notranjepolitični pretres, pa se na mednarodnem parketu za Orbana ni nič spremenilo. Danes v goste, kot je pred ponedeljkovo ratifikacijo pristopnih protokolov Švedske k Natu zahteval Orban, prihaja švedski premier Ulf Kristersson. Pritiski za ratifikacijo so v minulih dneh prihajali še od skupine ameriških senatorjev, ki je obiskala Budimpešto, a se Orban ni hotel srečati z njimi. Madžarski premier je blokado Švedske opravičeval z oceno, da so tamkajšnje oblasti nespoštljivo govorile o Madžarski. Potem ko je svoje nasprotovanje Švedski umaknila Turčija, je ostal sam pri preprečevanju širitve Nata na 32. članico zavezništva. »Proti članstvu Švedske niso obstajali nobeni resnični razlogi. Verjetno je hotel zgolj pokazati, da lahko počne, kar se mu zahoče, in da lahko blokira kogar koli. A tega pač ne more početi v nedogled,« je še prepričan Hegedus.