Raziskava je bila del projekta ljubljanske ekonomske fakultete in fakultete za upravo, s katerim so raziskovali učinke umetne inteligence ter informacijskih in komunikacijskih tehnologij na zaposlene. V anketi je sodelovalo 1041 anketirancev, od katerih jih je 432 delno ali v celoti izpolnilo anketo.
Rezultati so pokazali, da 75,6 odstotka anketirancev pozna izraz umetna inteligenca, pri čemer jih je 42,2 odstotka označenih kot uporabniki tehnologij umetne inteligence. Ta delež je med moškimi nekoliko višji kot med ženskami. Uporaba tehnologij umetne inteligence narašča z izobrazbo, pri čemer je najvišja uporaba tehnologij umetne inteligence med vodstvenim kadrom. Po mnenju anketirancev je delež podjetij, ki uporabljajo tehnologije umetne inteligence, večji v zasebnem kot v javnem sektorju, saj znaša 31,3 odstotka v zasebnem sektorju in 20,7 odstotka v javnem sektorju.
Iz raziskave lahko razberemo, da je v organizacijah, ki imajo večje število zaposlenih, večja tudi verjetnost, da uporabljajo pri delu orodja umetne inteligence, ki so nadomestila predvsem rutinska in deloma fizično naporna dela, medtem ko anketiranci po implementaciji teh tehnologij opravljajo kompleksnejše naloge. Razvidno je tudi, da se 27,3 odstotka vodstev organizacij posvetuje z zaposlenimi glede uporabe novih tehnologij, pri čemer večina anketirancev meni, da bi bilo smiselno uporabiti tehnologije umetne inteligence z omejitvami, predvsem za ocenjevanje uspešnosti dela in počutja zaposlenih.
Ob objavi rezultatov so avtorji raziskave zapisali, da se anketiranci strinjajo, da je z uvedbo umetne inteligence delo postalo hitrejše, naučili pa so se tudi novih veščin. Več kot 33 odstotkov anketirancev se na drugi strani boji, da bo uporaba teh tehnologij negativno vplivala na višino njihovih plač. Manj kot štirje odstotki anketirancev pa menijo, da bodo zaradi teh tehnologij izgubili delo v naslednjih desetih letih.
