Vlada je po štirih mesecih potrdila predlog novega zakona o sodnem varstvu nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank.
Predlog ureja možnost vložitve kolektivne odškodninske tožbe zoper Banko Slovenije: potencialnih tožnikov je več kot 100.000.
Predlog zakona določa tudi možnost združitve pravd, in sicer v primeru, ko kolektivne odškodninske tožbe ne bodo vložene v roku ali pa jih sodišče ne bo odobrilo.
Plačilo potencialnih odškodnin predlog zakona nalaga državi. Ta pa bi v ločenem sodnem postopku od Banke Slovenije lahko zahtevala povrnitev tistega dela izplačanih denarnih sredstev ter drugih stroškov, ki predstavlja plačilo za škodo, ki sta jo Banka Slovenije ali oseba, ki jo je pooblastila Banka Slovenije in ki je delovala na podlagi njenih navodil, povzročili s svojim ravnanjem, če sta pri tem resno kršili svojo dolžnost skrbnega ravnanja, so pojasnili na ministrstvu.
lede dostopa do vseh dokumentov in podatkov, ki so bili podlaga za izbris kvalificiranih obveznosti bank, predlog zakona ohranja rešitve iz razveljavljenega zakona (vzpostavitev virtualnih podatkovnih sob, možnost dostopa do dodatnih dokumentov preko sodišča in podobno).
Problematika razlaščenih imetnikov delnic in obveznic v bankah se vleče vse od obsežne bančne sanacije ob koncu 2013 in v začetku 2014. Ukrepi, sprejeti v sanaciji šestih bank, so namreč razlastili več kot 100.000 imetnikov podrejenih obveznic oziroma delnic teh bank v skupni vrednosti 960 milijonov evrov, ustavno sodišče pa je v odločitvi o podlagi za izvedbo izbrisa ugotovilo, da razlaščenci niso imeli na voljo učinkovitega sodnega varstva in vladi ter DZ naložil ureditev vprašanja.
Prvi zakon za ureditev tega perečega vprašanja, sprejet konec leta 2019, je ustavno sodišče najprej zadržalo, nato pa po vmesni preverbi na Sodišču EU februarja lani razveljavilo, razlog pa je bila ureditev financiranja morebitnih odškodnin. Zakon je namreč med drugim plačilo pavšalnih odškodnin investitorjem, ki so fizične osebe, nalagal Banki Slovenije.
