Kot je opozorila Mojca Dolinar z Urada za meteorologijo, hidrologijo in oceanografijo na ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, je pri podnebnih spremembah bolj kot njihova obsežnost problematična njihova hitrost. Spremembe, ki se v naravi dogajajo zaradi podnebnih sprememb, so po njenih besedah za dva do tri velikostne rede večje od tistih naravnih sprememb, ki so se dogajale v preteklosti. V Sloveniji najbolj očiten trend zaradi podnebnih sprememb predstavlja rast temperature. »V zadnjih 60 letih se je pri nas temperatura dvignila za 2,4 stopinje Celzija,« je opozorila. Zaradi podnebnih sprememb se bomo v prihodnosti, kot je izpostavila, soočali z vedno intenzivnejšimi ekstremnimi vremenskimi pojavi, kot so sušna obdobja in poplave.
Kot je dodala, vremenoslovcem in meteorologom pri napovedovanju ekstremnih vremenskih dogodkov pomagajo informacije o tem, kaj se je dogajalo v preteklosti. V novem, večjem projektu bodo tako digitalizirali zgodovinske poudarke vremenskih dogajanj od leta 1850 naprej. »Trenutno jih imamo samo od leta 1961, torej bomo za dobrih 100 let podaljšali obdobje analiziranja teh razmer. Nadejamo se, da bomo s tem bistveno bolje lahko ocenili, kaj se bo dogajalo v prihodnosti,« je dejala.
Po besedah raziskovalca na Kmetijskem inštitutu Slovenije Jožeta Verbiča imajo podnebne spremembe in z njimi povezani ekstremni vremenski pojavi velik vpliv v kmetijstvu. Z njimi se namreč manjša količina krme, slabša se njena kakovost, velik problem pa je tudi vse večji vročinski stres pri živalih. Opozoril je, da zaradi kurjenja ogromnih količin fosilnih goriv ogljikov dioksid od vseh toplogrednih plinov največ prispeva k antropogenim podnebnim spremembam, problematičen pa je predvsem zato, ker je v atmosferi obstojen vse tja do 1000 let. Od leta 1986 so se po njegovih besedah emisije toplogrednih plinov v kmetijstvu sicer zmanjšale za 16 odstotkov, uspešni pa smo bili zlasti pri zmanjševanju emisij metana.
Tomaž Jevšnik s podjetja OceanOrchids, ki se ukvarja z vzgajanjem orhidej, je pri soočanju s podnebnimi spremembami poudaril pomembnost rastlinjakov. Ti namreč omogočajo natančno nadzorovanje parametrov, kot so temperatura, vlažnost in osvetljenost, kar vodi do učinkovitejše rabe vode, gnojil in drugih kmetijskih virov. »Osebno bi si v Sloveniji želel več rastlinjakov, ampak jih ne bo, ker so postopki za njihovo vzpostavitev preveč zahtevni. V prihodnosti bomo zato ostali na klasičnem kmetijstvu. V tem primeru bi bilo koristno, da bi imeli več večjih kmetov in bi en lastnik obdeloval več površja, s tem bi se namreč lahko razbremenil človekov vpliv na okolje,« je pojasnil.
Po besedah Žiga Maleka z raziskovalnega inštituta IIASA -International Institute for Applied Systems Analysis, smo v Evropi sicer v zadnjih letih zmanjšali porabo obdelovalnih površin in povečali površino zavarovanih območij, a smo istočasno postali bolj odvisni od območij izven Evrope. »Naš vpliv tako še vedno obstaja, le prenesli smo ga na druga območja,« je opozoril.
Zaradi podnebnih sprememb se spreminja tudi struktura gozda, pa je na okrogli mizi poudaril Matjaž Guček z Zavoda za gozdove Slovenije. Ena od najbolj prizadetih drevesnih vrst je smreka, ki jo zlasti od žledoloma naprej napadajo podlubniki. Po njegovih besedah imamo v Sloveniji sicer tradicijo trajnostnega, sonaravnega in namenskega gospodarjenja z gozdovi. Ukrepe, ki jih izvajajo v tem sklopu, je ocenil kot uspešne, še vedno pa je opozoril na določene spremembe. »Vsi ukrepi morajo iti v smer povečevanja odpornosti in pa zmanjševanja ranljivosti gozdov, pri čemer izziv predstavljajo intenziviranje nege in pravočasna redčenja,« je dejal. Po njegovih besedah pa je potrebno poskrbeti tudi za vrstno pestrost gozdov, saj imajo z različnimi drevesnimi vrstami gozdovi večjo možnost prilagoditve na različne podnebne spremembe.
