Politika je pri vprašanju jedrske prihodnosti naše države zedinila: predsedniki parlamentarnih strank, predstavnika manjšin, predsednica države in državnega zbora so se na posvetu pri predsedniku vlade Robertu Golobu strinjali, da bo pot Slovenije v brezogljično družbo temeljila na obnovljivih virih energije ter na jedrski energiji. Dogovorili so se, da bo posvetovalni referendum o drugem bloku jedrske elektrarne v Krškem (JEK 2) v Sloveniji izveden letos, predvidoma v drugi polovici letošnjega leta, in bo vezan na Resolucijo o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji, ki jo bo valad sprejela prihodnjih dneh in jo poslala v državni zbor. »Referendum bo posvetovalni in se bomo odločali, če želimo, da je jedrska energija del prihodnosti naše države,« je poudaril Golob.
Novo vprašanje
Državljani se torej ne bomo opredeljevali do vprašanja, ki ga je predlagala SDS, »ali ste za to, da Republika Slovenija zagotavlja stabilno in cenovno dostopno oskrbo z električno energijo z uporabo nuklearne energije z izgradnjo drugega bloka Jedrske elektrarne Krško in manjših modularnih jedrskih reaktorjev?« Čeprav je SDS že vložila zahtevo za razpis posvetovalnega referenduma in nekateri zakonski roki že tečejo, so zdaj pripravljeni to zahtevo umakniti in jo vložiti kasneje skupaj z ostalimi petimi parlamentarnimi strankami, je zatrdil predsednik SDS Janez Janša. V NSi se ob tem zavzemajo, da bi bilo vprašanje »jasno, kratko in razumljivo«. Janša je še potrdil, da so se v SDS strinjali tudi s tem, da v referendumski postopek vključili omenjeno vladno resolucijo o miroljubni rabi jedrske energije. Včerajšnji sestanek po njegovih besedah ni bil koristen le zato, ker so dosegli politično soglasje okrog tega vprašanja, ampak ker bo referendum, če bo njegov izid pozitiven, pospešil gradnjo JEK 2, je prepričan Janša. Ker interes držav za gradnjo jedrskih reaktorjev narašča, se daljša čas dobave opreme in njene cene dražijo, zato je pomembno, da se v vrsto postavimo čim prej.
Politika enotna, aktivisti ne
Politiki celotnega parlamentarnega političnega spektra so se tudi poenotili, da naj investitor, državna Gen energija, nadaljuje s postopki za gradnjo JEK 2, prav referendumska odločitev, seveda, če bo ta pozitivna, pa bo dala investitorju še jasen državljanski signal, da naj s svojimi z aktivnostmi nadaljuje. »Prav je, da testiramo voljo ljudstva, preden vložimo 100 in več milijonov evrov v ta projekt,« je dodal Golob. Stranke bodo medtem skupaj delale na pripravi zakonskih podlag, da se projekt pospeši. Najtrši oreh bo zagotovo umeščanje v prostor.
Ne glede na to, da bo referendum izveden letos, pa bo končna odločitev o tem, ali bomo v Sloveniji zgradili JEK 2, sprejeta okrog leta 2027 ali 2028, je ponovil Golob. Šele takrat bodo znana tudi ključna dejstva glede nove elektrarne: njena moč, cena, finančna konstrukcija in sodelujoči soinvestitorji. »In čisto možno je, da bo takrat treba izvesti še en referendum,« je dodal Golob.
»Ko gre za prihodnost, smo slovenske politične stranke sposobne tudi dialoga in konsenza,« je medtem rekel predsednik NSi Matej Tonin. Politika že, ne pa tudi civilna družba. Aktivisti združeni v okviru pobude Mladi za podnebno pravičnost so že pred dnevi pisali premierju Golobu in drugim odločevalcem, naj referendum odložijo. »Nasprotujemo, da bi se morali državljani odločati o več kot 10 milijardnem projektu brez kakršnih koli podatkov. Hkrati smo odločevalcem poslali 10 konkretnih ukrepov, s katerimi se lahko zagotovi transparentno in strokovno vodenje projekta JEK 2. To bo porok, da se ne ponovi TEŠ6,« je zapisal član iniciative Primož Ribarič. Med drugim se zavzemajo za civilni nadzor projekta in za vzpostavitev telefonske linije za vprašanja državljanov glede JEK2. V pobudi so politike pozvali, da referendum razpišejo, ko bodo pripravljene in preverjene vse potrebne strokovne analize ter rezultati predstavljeni javnosti.
