Čuječnost. Hm. Srečujemo jo na vsakem koraku, a kaj točno ta beseda pomeni?
»Če poskusimo strniti sodobna spoznanja pozitivne in klinične psihologije, je čuječnost usmerjanje pozornosti na določen način. Pomembno je, da pozornost usmerjamo namenoma, v sedanjem trenutku in da je način, na katerega to počnemo, malo bolj odprt, radoveden, prijazen in z manj obsojanja, kot nam veli naš kritični um,« pojasnjuje Anja Ćorić, ki se je s konceptom čuječnostjo srečala med študijem psihologije, mu posvetila svoje raziskovanje in delo, danes pa v Društvu za razvijanje čuječnosti izvaja programe čuječnosti.
Opraviti težke naloge
»Z vajami čuječnosti razvijamo zavedanje, kaj se nam dogaja. Jasneje prepoznavamo svoje misli in čustva. Ko smo jezni, lahko ugotovimo, da nismo samo jezni, ampak tudi žalostni, pa da nas zraven še skrbi. Skozi paleto svojega doživljanja dobimo večjo zmožnost, da reguliramo svoje delovanje navzven. Da izbiramo, aha, to je pomembno, aha, tja želim iti. Lažje se osredotočimo in opravimo zahtevne naloge,« dodaja Katarina Cerar Bajde, ki je svojo prvo vajo čuječnosti izvedla, ko se je pripravljala na svoj zadnji, zelo zahteven in obsežen izpit na Fakulteti za šport.
»Malodane po naključju sem naletela na vajo osnovnega osredotočanja na dih. Odločila sem se, da jo bom redno izvajala, in dejansko se je pokazala zelo velika razlika. Neverjetno mi je pomagalo. Dokler tega ne doživiš, se sliši kar malo utopično ali pravljično,« pripoveduje Katarina Cerar Bajde, ki jo je stvar tako navdušila, da je po opravljenem zadnjem izpitu čuječnosti posvetila diplomsko nalogo, nato pa še doktorski študij.
»Moj glavni namen je bil kar najbolj zgodaj vnesti čuječnost v izobraževalni sistem. Rekla sem si, če je meni tako pomagalo, potem bo tudi drugim.« Tako se je spoznala z Društvom, kjer je še danes njen glavni fokus vnašanje čuječnosti v šolski prostor. »V zadnjih mesecih me vedno bolj nagovarja tudi družbena čuječnost, recimo, kako na čuječen način pristopiti k podnebnim spremembam, kako čuječno delovati v politiki. V tujini se na tem področju kar precej dogaja.«
Dajmo si priložnost, da poskusimo
Sogovornici poudarjata, da čuječnosti ni mogoče prebrati v knjigah. Moraš jo izkusiti. »V našem društvu želimo ljudem ponuditi možnost, da si dovolijo poskusiti - enostavno in dostopno - in praktično uvideti, kaj bi jim čuječnost lahko dala. Kako bi lahko z nekaj preprostimi, a rednimi vajami svoje življenje naredili kakovostnejše in bolj zdravo,« pravi Anja Ćorić.
Veliko svojega časa in energije vlagajo v redne objave na Facebooku, s katerimi skušajo širiti teoretska in praktična spoznanja, izvajajo pa tudi mesečne vodene meditacije prek spleta, ki so brezplačne in trajajo približno eno uro. Zmeraj je omogočena tudi živa komunikacija za vse, ki se želijo ob meditaciji pogovoriti ali kaj napisati.
»Ti redni dogodki so zares odlično obiskani, dobivamo tudi na stotine prijav,« pravi Anja Ćorić.
Prav tako na svoji spletni strani objavljajo osnovne vaje čuječnosti in večkrat na leto organizirajo spletne spoznavne dogodke, na katerih se lahko ljudje, ki čuječnosti še ne poznajo, srečajo z osnovami koncepta. Kdor se navduši, se lahko vključi v kakšnega od preverjenih in certificiranih programov, recimo zmanjševanje stresa s čuječnostjo, kognitivna terapija na temelju čuječnosti, čuječnost na delovnem mestu, čuječnost in starševstvo … Programi običajno trajajo šest ali osem tednov. »Gre za prepoznane norme, ki so se izkazale kot učinkovite. Če človek praksi čuječnosti posveti daljše obdobje, pride do spremembe v živčnem sistemu na čisto fiziološki ravni,« pojasnjuje Katarina Cerar Bajde.
Vključujoče in dostopno
Društvo veliko programov izvaja tudi v šolah, z učitelji in šolarji, pa v rednem sodelovanju z združenjem Europa Donna, kjer podpirajo bolnice z rakom. Te programe skušajo sofinancirati prek različnih ministrstev in občin, veliko delujejo prostovoljno.
»Veliko nam pomeni, da smo dostopni in vključujoči, poleg Ljubljane imamo podružnice tudi v Celju, Novem mestu, Mariboru, na Goričkem, veliko let smo delali tudi v Kranju. Čuječnost skušamo pripeljati v vsak slovenski kraj! Predavamo povsod, kamor nas povabijo, tudi v podjetjih, organizacijah, na občinah,« pravi Anja Ćorić.
Da bi bili še bolj dostopni, so razvili prav poseben notranji sistem sofinanciranja programov. »Imamo dobrodelni sklad za psihosocialno podporo, kamor zlivamo donacije podjetij, posameznikov, delež od dohodnine ... Ko se želi neka oseba prijaviti v naš program, lahko izbira med tremi cenami: ceno z donacijo, standardno in subvencionirano ceno. Slednja je namenjena ranljivim skupinam. Naše vodilo je, naj finance ne bodo ovira pri spoznavanju čuječnosti, skrbi zase in poskusih, da izboljšamo svoje psihološko stanje. Vemo, da so finančne težave pogosto povezane tudi s težavami v telesnem ali psihičnem zdravju, zato želimo pomagali presekati ta začarani krog,« pripoveduje Anja Ćorić.
Sogovornici sta veseli, da jih mnoge šole, občine, organizacije in posamezniki danes že sami poiščejo. »Predstavljamo varen prostor za delo na sebi, skupnost, ki želi delovati za bolj zdravo in vključujočo družbo,« pravi Anja Ćorić, Katarina Cerar Bajde pa doda: »Številni udeleženci, ki zaključijo kakšen program, povejo, da se jim je na subtilen, a pomemben način življenje dejansko spremenilo. To so zame trenutki, ko kar vzkliknem, ojoj, kako lepo!«
