V Sloveniji se z višanjem starosti žensk stopnja tveganja revščine pri tej starostni skupini zvišuje bolj kot pri moških, kažejo analize Statističnega urada RS. Ker delež starejših žensk narašča, se tudi stopnja tveganja revščine občutno zvišuje. Lani je v državi pod pragom tveganja revščine živelo več kot 130.000 žensk, od tega jih je bila tretjina starejša od 65 let, ob današnjem dnevu poudarjajo v delovni skupini za nenasilje v zdravstveni in babiški negi v Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (Zbornica - Zveza).

Starejše ženske imajo v povprečju manj družbene moči od starejših moških. Tako so lahko izpostavljene različnim oblikam nasilja oziroma zlorab: telesni oziroma fizični, psihološki ali čustveni, spolni, finančni oziroma materialni zlorabi in zanemarjanju. Po različnih raziskavah se največ nasilja nad ženskami dogaja v domačem okolju, ki bi moralo biti za družinske člane najbolj varno in prijazno. Po podatkih EU vsaka tretja do peta ženska doživlja nasilje v intimnopartnerskih in družinskih odnosih, še opozarjajo v Zbornici- Zvezi.

»V Sloveniji se soočamo s porastom nasilja nad ženskami, zlasti intimnopartnerskega, ki se iz leta v leto odraža v porastu števila femicidov, umorov, zaznamovanih z dejstvom, da je bila žrtev umorjena zato, ker je bila ženska. Lani smo zabeležili kar trinajst femicidov oziroma poskusov femicidov,« so pred dnevom opozorili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Vse do sredine decembra bodo zato na ministrstvu izvajali širšo akcijo ozaveščanja, ki naslavlja stereotipe in predstave, ki nimajo osnove v dejanskih razmerah. S projektom Ljubezen (NE) boli: Zaustavimo nasilje nad ženskami in v družini! želijo senzibilizirati slovensko javnost, da bodo tako žrtve kot tudi storilci znali prepoznati vzorce nasilja nad ženskami in se jim izogniti.

Sekcija za varne hiše, materinske domove in sorodne organizacije v Sloveniji, ki deluje pod okriljem Socialne zbornice Slovenije, opozarja na ničelno toleranco do vseh vrst nasilja. V sporočilu za javnost pred mednarodnim dnevom so kot trenutno najbolj pereč problem izpostavili zaščito otroka v primeru nasilja.

Otroci, ki so žrtve nasilja v družini, lahko doživijo številne fizične, čustvene in psihološke posledice, ki vplivajo na njihovo dolgoročno blaginjo. »Prav tako so taki otroci lahko bolj nagnjeni k ponavljanju teh vzorcev v svojih prihodnjih odnosih, bodisi kot žrtve bodisi kot povzročitelji. Nasilje lahko pri otrocih sproži samopoškodbeno vedenje. Otroci, ki so živeli v nasilnem okolju, so bolj dovzetni za nadaljnje izpostavljanje nasilju v svojih prihodnjih odnosih,« so opozorili v sekciji.

Zato je po njihovem mnenju pomembno, da otroci, ki so bili žrtve nasilja v družini, dobijo ustrezno podporo. Prav tako je treba nasilje v družini prijaviti pristojnim organom, da se zagotovi varnost otroka in družine ter prepreči nadaljnje nasilje, so poudarili v sekciji.

Nasilje nad ženskami je grozljiva kršitev človekovih pravic, javnozdravstvena kriza in velika ovira za trajnostni razvoj, je v poslanici pred mednarodnim dnem boja proti nasilju nad ženskami zapisal Guterres. Nasilje, ki vključuje, spolno nadlegovanje, zlorabe in femicid, je zakoreninjene v strukturni nepravičnosti, utrjeni s tisočletji patriarhata. Po njegovih navedbah v trenutni kulturi še vedno prevladujejo moški, zaradi česar so ženske ranljive, ker se jim odreka enakost v dostojanstvu in pravicah.

Poudarja, da je možen tudi drugačen svet. »Podprimo zakonodajo in celovite politike, ki krepijo varstvo pravic žensk na vseh področjih. Povečajmo naložbe v preventivo in podporo organizacijam za pravice žensk. Prisluhnimo žrtvam in odpravimo nekaznovanje storilcev povsod po svetu. Stojmo ob strani aktivistk in spodbujajmo žensko vodstvo na vseh stopnjah odločanja. Skupaj vstanimo in spregovorimo. Zgradimo svet, ki ne bo toleriral nasilja nad ženskami kjerkoli, v kakršni koli obliki, enkrat za vselej,« je še zapisal v poslanici.

ZN so 25. november za mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami razglasili leta 1999. Na ta dan leta 1960 je dal dominikanski diktator Rafael Trujillo na krut način ubiti tri sestre Mirabal, ki so bile politične aktivistke v Dominikanski republiki. S 25. novembrom se vsako leto začnejo tudi akcijski dnevi proti nasilju nad ženskami, ki se sklenejo z 10. decembrom, svetovnim dnevom človekovih pravic.