Začel se je 34. Ljubljanski mednarodni filmski festival - Liffe, ki bo v Ljubljano pripeljal izbrane dosežke svetovne kinematografije in nagrajence najvidnejših festivalov. V 12 dneh bodo prikazali 89 celovečernih in 14 kratkih filmov. Festival je v Cankarjevem domu (CD) nocoj odprl film Varuhi formule režiserja Dragana Bjelogrlića.
Preberite še: #intervju Simon Popek, programski vodja Liffa: Hočem, da me film lopne po glavi in poskuša biti nekaj drugačnega
Zgodba temelji na resničnih dogodkih ob hudi jedrski nesreči 15. oktobra 1958 v Vinči blizu Beograda, o kateri se sprva desetletja ni govorilo, to je bil namreč jugoslovanski poskus izdelave atomske bombe. Šest zaposlenih v raziskovalnem jedrskem reaktorju v Vinči je bilo izpostavljenih velikim dozam sevanja. Ker jim Jugoslavija ni znala ponuditi ustreznega zdravljenja, so jih poslali v Francijo, kjer so srbskim mladim raziskovalcem kot prvim na svetu uspešno presadili kostni mozeg nesorodnih darovalcev iz Pariza. Scenarist, režiser in igralec Dragan Bjelogrlić je o nesreči bral v raznih intervjujih in reportažah, več pa je izvedel, ko mu je pod roke prišla knjiga Gorana Milašinovića Slučaj Vinča (Primer Vinča). Takoj je vedel, da je to odlična zgodba za film.
»Zanimivo se mi je zdelo, da o tej temi nisem veliko vedel, čeprav se mi zdi, da sem o dogajanju na splošno dobro informiran. Ko je bil čas, da se o Vinči govori, to ni bilo dovoljeno, ko pa je minilo nekaj časa, so ljudje začeli več govoriti predvsem o tem, kdo je odgovoren za nesrečo in kdo ne. To še danes ni razjasnjeno. Zakaj se denimo ni vključil alarm, zakaj niso nikoli našli zapisov vrednosti; kar je bilo za film zelo dobrodošlo, saj smo lahko naredili svojo zgodbo, osnovano na zgodovinskih dogodkih,« pravi Bjelogrlić, ki se bo udeležil projekcije v Cankarjevem domu. Režiser je prepričan, da gre »za izjemno velik dogodek s področja medicine. Že sama zgodba o prvi presaditvi kostnega mozga je veličastna, da ne govorimo o humanosti posameznikov, ki so za neznance tvegali svoja življenja. S filmom je nesreča dobila vrednost, ki bi jo morala dobiti že prej. Odgovor na vprašanje, zakaj dr. Mate ni bil nominiran za Nobelovo nagrado, pa je še danes velika skrivnost.«
Fiziki navdušeni nad igralci
Film so med drugim snemali tudi v Ljubljani, v jedrskem reaktorju Inštituta Jožef Štefan, in sicer od 20. do 23. oktobra lani. Tam so posneli večino laboratorijskih prizorov. Za pripravo scen je bila potrebna ekipa slovenskih strokovnjakov z inštituta, ki je bila s filmarji 24 ur na dan. O tem je več povedal prof. dr. Luka Snoj, vodja Odseka za reaktorsko fiziko: »Sodelovanje filmske ekipe s strokovnjaki s področja jedrske fizike je bila res posebna izkušnja. Marsikdo od naših fizikov je bil navdušen na igralci, saj je zasedba vrhunska. Ker smo bili prisotni ves čas snemanja v reaktorju, smo dobili tudi vpogled v potek dela celotne ekipe, ki nas je navdušila s svojo profesionalnostjo. Zanimivo je bilo tudi sodelovanje, ki je temeljilo na obojestranskem spoštovanju: filmska ekipa je ves čas upoštevala varnostne standarde in nas večkrat vprašala za strokovna mnenja.« Snoj je prav tako pojasnil, kakšno vlogo ima nesreča v Vinči v spominu danes: »Spomin na nesrečo leta 1958 v Vinči obstaja kot nesreča, iz katere smo se veliko naučili. Po tej nesreči so se dvignili standardi za jedrsko varnost po vsem svetu. Sam to nesrečo uporabljam kot primer, kaj bi se lahko zgodilo, če bi kršili varnostna pravila. Nesrečo v Vinči dajemo kot primer slabe varnostne kulture in kako se eksperiment ne sme izvajati. Takšni eksperimenti se danes izvajajo rutinsko, praktično ob vsakem zagonu jedrskega reaktorja, varnostni standardi pa so tako strogi, da se take nesreče ne dogajajo več.«
Retrospektiva letos posvečena Francescu Rosiju
Sekcija Perspektive, uradni tekmovalni sklop mladih režiserjev, ki se bodo potegovali za nagrado vodomec Telekoma Slovenija, bo, kot je na nedavni novinarski konferenci povedal programski direktor Simon Popek, ponudil raznolik nabor filmov iz številnih držav, od desetih jih štiri podpisujejo režiserke.
Retrospektiva je letos posvečena Francescu Rosiju in italijanskemu političnemu filmu, Fokus je posvečen Argentini.
Festival bo v spremljevalnem programu ponudil pogovore s festivalskimi gosti, filmskimi ustvarjalci, okrogle mize in delavnice. Pričakujejo približno 30 gostov.
Novost letošnjega festivala je novo prizorišče - dvorana AGRFT, saj je Kino Komuna zaprt.
V Ljubljani bo Liffe gostoval na šestih prizoriščih, z lokacijami v Mariboru, Novem mestu in Celju pa bo nagovoril tudi občinstvo izven glavnega mesta. Del programa, izbor 13 filmov, bo dostopen tudi kot video na zahtevo.
Festival se bo sklenil 19. novembra.
