Karel III., ki ga od 75. rojstnega dne loči teden dni, je imel danes prvi kraljev govor ob državni otvoritvi parlamenta, je pa lani imel »generalko«. Kot prestolonaslednik je govor monarha prebral v imenu že bolne 96-letne matere. Pokojna Elizabeta II. samo enkrat prej, ker je bila visoko noseča, ni brala tega govora. Med rekordno več kot sedemdesetletno vladavino jih je prebrala rekordnih 67.
Zadnji govor za Sunaka?
Ti govori vsebujejo napoved enoletnega zakonodajnega programa vlade. Monarhu, ki je že stoletja zgolj simbolični vladar države, ga od prve do zadnje vrstice napiše, ali vsaj blagoslovi, dejanski »vladar«, premier. Za aktualnega konservativnega premierja Rishija Sunaka je bil to prvi in verjetno tudi zadnji kraljev govor. Zadnji ne samo pred naslednjimi volitvami, ki morajo biti najpozneje januarja 2025, a jih vsi pričakujejo veliko prej, ampak tudi zato, ker se njegovi konservativni stranki na volitvah obeta hud poraz. Kraljev (Sunakov) govor je bil manj zakonodajni program, bolj nekakšna vizija za boljšo Britanijo, ki jo po mnenju opozicije konservativci obupno slabšajo že več kot trinajst let, kolikor so na oblasti.
Raziskave javnega mnenja že dolgo kažejo, da se z njo strinja velika večina volilcev. Govor je bil dolg, najdaljši v zadnjih dvajsetih letih, pa kralju se ni nikamor mudilo. Bral ga je, počasi in svečano, enajst minut in pol. Nekajkrat se mu je zataknilo, najbolj, ko je bral nerazumen stavek: »Moji ministri bodo dali prednost skupnostim in državi pred tistimi, ki jih ogrožajo.« Monarh mora vladni govor prebrati nevtralno, ne da bi s čimer koli pokazal, ali se strinja z vsebino in zakoni, ki jih napove vlada.
Kot okoljevarstvenemu pionirju mu zagotovo ni bila po godu razvodenitev zelene politike vlade, saj je moral v imenu vlade napovedati predlog zakona o dovoljenjih za nova naftna in plinska polja, pa ni tega z ničimer pokazal, ne v tem ne v katerem drugem delu govora. Na začetku je le spomnil, da po več kot sedemdesetih letih prvič govor znova prebira kralj (moški monarh). Zadnji je bil njegov stari oče kralj Jurij VI. leta 1950.
Pričakali so ga protestniki
Prizorišče tega bleščečega pompoznega rituala, ki se ponavlja leto za letom že od petnajstega stoletja, je najprej med dvema palačama, buckinghamsko kraljevo in westminstrsko parlamentarno. Kraljevo »vozilo« je bila najnovejša pozlačena ogrevana kočija s sodobnim vzmetenjem. Sprevod je spremljalo skoraj 1500 pripadnikov oboroženih sil, med njimi konjeniki s pozlačenimi oklepi.
Ko se je približeval parlamentu, sta s kraljico Camillo iz kočije lahko lepo videla nekaj deset protestnikov, članov gibanja Republika, s transparenti »Ne moj kralj«. Enakega vzklika in drugih, med njimi »Dol' s krono« in »Kakšna potrata denarja!«, v kabini morda nista slišala, bili pa so glasni. Kralj je imel govor v lordski zbornici, ker je vstop monarhu v poslansko zbornico, dejanski vir oblasti, prepovedan že od leta 1642, ko je kralj Charles I. hotel aretirati vse poslance, pa končal brez prestola in brez glave.
