Francoski senat je ta teden podprl predlog o prepovedi uporabe izrazov, ki so manj 'spolno zaznamovani' v uradnih dokumentih. Tako imenovano inkluzivno pisanje samostalniku namreč doda končnico v ženskem spolu, tako da sta namesto moške oblike, ki je sicer slovnično nevtralna, zastopana oba spola. Če bo zakon sprejet, bo prepovedal tovrstno navajanje na delovnem mestu, v oglaševanju in pogodbah.
Les Républicains, desnosredinska stranka, ki stoji za predlogom, namreč trdi, da so t. i. vključujoči neologizmi, kot je iel – mešanica moških in ženskih zaimkov il in elle – ter ostala splošna prizadevanja za odpravo zakoreninjene moške pristranskosti v francoščini del »ideologije, ki ogroža jasnost našega jezika«. Po mnenju avtorjev zakona je jezik, ki vključuje tovrstno navajanje »ovira za razumevanje in preprostost branja«. O zakonu morajo glasovati še poslanci.
Opozicijski poslanci in poslanke se niso strinjali z izidom ponedeljkovega glasovanja ter ga označili za »nazadnjaškega in reakcionarnega«, s čimer se strinja tudi francoska neodvisna visoka komisija za enakost žensk in moških. V civilni družbi je sicer vse več pozivov, da bi bila francoščina manj 'seksistična', vendar zaenkrat večjih sprememb ni na vidiku.
Zagovorniki vključujočega jezika so kritični predvsem do dejstva, da je po francoskih slovničnih pravilih privzeta moška oblika samostalnika namesto ženske. Tako se, denimo, ženske v upravnem odboru podjetja, v katerem so samo ženske, lahko imenujejo directrices (direktorice); če se odboru pridruži zgolj en moški, se vsi skupaj imenujejo directeurs (direktorji).
Francoska akademija, osrednja francoska ustanova, ki se ukvarja s francoščino in določa tudi njegovo rabo, je mnenja, da lahko tovrstni predlogi, ki so namenjeni bolj vključujočemu jeziku, naredijo pisni jezik »neberljiv« in s tem torej še »manj vključujoč«.
»V tem jeziku je maskulinum nevtralen. Ni treba dodajati pik sredi besed ali vezajev ali česar koli drugega, da bi bilo berljivo,« je prepričan Emmanuel Macron, francoski predsednik.
V Franciji so sicer že našli manjšo alternativo, in sicer uporabo »sredinske pike« za vključitev tako moškega kot ženskega spola kot v: Cher-e-s ami-e-s (Dragi prijatelji), ki se včasih nadomesti s pomišljajem (cher-e-s ami-e-s), z oklepaji (cher(e)s ami(e)s) ali s šumniki (cher/e/s ami/e/s). Francoska akademija meni, da to krši »demokratičnost« jezika in med drugim povzroča težave osebam z disleksijo in disfazijo ter nefrancoskim govorcem, ki se učijo jezika. »Daleč od tega, da bi jih podpirala večina sodobnikov, se zdi, da so v domeni elite, ki se ne zaveda težav, s katerimi se vsakodnevno srečujejo pedagogi in uporabniki šolskega sistema,« so dodali. Kljub nestrinjanju so bili narejeni manjši koraki, saj so leta 2019 sprejeli, da je sprejemljivo reči madame la maire, la ministre, la juge (gospa županja, ministrica, sodnica), čeprav gre načeloma za samostalnike moškega spola.
Boji za spolno nevtralni jezik potekajo že od 80ih let prejšnjega stoletja
Evropski parlament je že leta 2008 kot ena ena prvih mednarodnih organizacij sprejel večjezične smernice za spolno nevtralni jezik. Boj za enako obravnavo poteka že od 80. letih prejšnjega stoletja, ko si prizadevali za uvedbo spolno nevtralne in pravične uporabe jezika, ki naj ne bi dal prednosti nobenemu od spolov in bi tako preprečil reproduciranje predsodkov. Tradicionalna slovnična praksa namreč v večini jezikov, ki poznajo slovnični spol, predpostavlja, da se za skupine, v katerih so pripadniki obeh spolov, moški spol uporablja kot inkluzivni ali generični spol, ženski spol pa je ekskluzivni, torej se nanaša le na ženske, kar velja za diskriminacijo do žensk. Feministični in LGBTQ+ krogi pa nadaljujejo razprave iz sredine devetdesetih, ko se je v javnosti problematiziralo vidnost žensk v diskurzu in seksistično rabo jezika. Vprašanje je bilo, kako preseči seksizem, ki je zakoreninjen v jezikovnem sistemu, odgovori pa se zaenkrat skrivajo v manjših ('kozmetičnih') alternativah.
Nemčija
V nemščini so za razliko od angleščine, vsi samostalniki slovnično kodirani kot moški (der), ženski (die) ali srednji (das), državljan je Bürger, državljanka Bürgerin. V družbi pa je vse bolj prisotno razočaranje, da se moška oblika tradicionalno uporablja za označevanje skupin ljudi, če je ta sestavljena, in mešačnice moških in žensk. Poskusi, da bi generične samostalnike naredili bolj vključujoče, se pojavljajo že od 80. let prejšnjega stoletja. V zadnjih desetih letih se sicer povečuje uporaba zvezdice v generičnih oblikah (Bürger*innen), ki jo številne univerze, šole, nekateri državni organi priporočajo za svojo interno komunikacijo.
Tovrstne razprave so naletele na silovit odpor političnih strank na desnici, pri čemer je stranka Alternativa za Nemčijo svoje nasprotovanje postavila v središče svoje volilne kampanje leta 2021. V vzhodni zvezni državi Saxony je vlada krščanskih demokratov docela prepovedala uporabo zvezdic (glede spola ali razlik med spoloma) v šolah ali izobraževalnih organih, kar pomeni, da bi bil Schüler*innen označen kot napaka.
Španija
Aprila 2021 je španska ministrica za enakost Irene Montero v svojem govoru v Madridu opozorila na nesprejemljiv govor desničarske regionalne vlade zaradi njihovega negativnega odnosa do pravic LGBTQ+. Namerno je uporabila moške, ženske in spolno nevtralne izraze pri čemer se je sklicevala na »libertad para todos, para todas y para todes« (svoboda za vse moške, vse ženske in vse spolno nevtralne ljudi) ter »su hijo, hija e hije« – »vaš sin, hči ali spolno nevtralen otrok« – in o niño, niña y niñe (fant, deklica in spolno nevtralni otrok).
Njenemu govoru so se nasprotniki posmehovali, čeprav je kmalu postal še eno izmed orodji znotraj kulturnih vojn med levico in desnico. Leta 2018 je bila socialistična podpredsednica vlade Carmen Calvo kritizirana, ko je pozvala k prenovi španske ustave, saj je ta napisana »v moškem spolu«, saj se uporablja moško generično obliko. Takratni vodja Real Academia Española (RAE) – organa, ki nadzira razvoj španskega jezika – je pojasnil, da ne smemo zamenjati slovnice s seksizmom, in dejal, da mora biti ekonomičnost vedno vodilno načelo jezika. »Napačne rešitve, kot je uporaba -e namesto -o in -a, so absurdne, smešne in popolnoma neučinkovite,« se je odzval Darío Villanueva. V dolgem poročilu je zapisal, da mora spremembe v jeziku voditi običajna raba in ne 'ukazi' z vrha. Poudaril je, da je moška oblika privzeta in tako vključuje moške in ženske.
Italija
Giorgia Meloni že takoj po nastopu jasno izrazila svoje stališče o jezikovni razpravi glede vključenosti spolov. Novinarje je tako denimo obvestila, da morajo pred nazivom Presidente del Consiglio (predsednica Sveta ministrov) uporabiti moški členek il namesto ženskega la.
S Accademia della Crusca, uradne italijanske ustanove, ki se ukvarja izključno z jezikoslovjem in filologijo italijanščine, so sporočili, da bi se morali držati tradicije in se izogibati »novostim« spolno nevtralnih simbolov v pravnih dokumentih.
V italijanščini sicer v izogib spolnim privzetim moškim samostalnikom uporabljajo zvezdice (*) ali t. i. schwa simbol. Med drugim pa se uporabljajo tudi afna (tutt@), podčrtaj (tutt_), U (tuttu) in popoln izpust zadnje črke (npr. tutt). Varuh jezika naj bi sicer trdil, da uporaba tovrstnih alternativ, na primer pri naslavljanju prejemnika s cas* namesto moškega caro (drag) ali ženskega cara (draga), umetna in bi jo podpirale le manjšine.
»Veliko eksperimentiranja prihaja iz LGBTQ+ in feminističnega gibanja in o tem ne manjka burnih razprav: nekateri ljudje uporabljajo zvezdico, x, u, y, poševnico, apostrof, schwa itd. Predvsem nebinarni ljudje uporabljajo te možnosti, ki so za italijanski jezik inovativne in vse bolj razširjene,« se je odzvala Luisa Rizzitelli, feministka in aktivistka LGBTQ+. Kot še poroča britanski Guardian, je poudarila, da bila skupna točka v središču razprave legitimna potreba, da se nihče ne počuti izbrisano; pravica do jezika, ki je sposoben prepoznati in spoštovati lastne izbire.
