Prvič po 7. oktobru so včeraj prvi ljudje lahko zapustili Gazo. 335 ljudi iz Gaze, tujcev in Palestincev z dvojnim državljanstvom je smelo oditi v Egipt prek mejnega prehoda Rafa. Menda so imeli potne liste 44 držav in članske izkaznice 28 nevladnih organizacij. Egiptovske oblasti so za zdaj dovolile tudi evakuacijo okoli 80 ranjenih in bolnih Palestincev, ki so jih v sredo čez mejo prepeljali v 40 rešilnih vozilih. V Gazi pa bi radi v naslednjih dneh evakuirali še 4000 ranjencev in bolnikov. »Potrebujejo kirurški poseg, ki ga v Gazi ni mogoče izvesti,« pravi govornik Hamasovega ministrstva za zdravstvo.
V Svetovni zdravstveni organizaciji ocenjujejo, da v Gazi okoli tisoč bolnikov potrebuje dializo, da bi ostali pri življenju, več kot dva tisočim je treba zdraviti raka, srčnih bolnikov je okoli 45.000, sladkornih pa 60.000. Za mnoge otroke v Gazi bi lahko postalo usodno pomanjkanje vode, saj jim grozi dehidracija. Velik problem je tudi njihovo duševno zdravje. Sicer je po sredinih precej verodostojnih podatkih iz Gaze zaradi izraelskih napadov iz zraka, z morja in kopnega po 7. oktobru umrlo že 3648 otrok.
Prve žrtve izraelske vojske v kopenski ofenzivi
Od začetka spopadov je izraelska vojska v Gazi bombardirala »11.000 tarč, ki pripadajo terorističnim organizacijam«. V teh 24 dneh je padlo že več kot 330 njenih vojakov. Večinoma so bili ubiti 7. oktobra, v torek in včeraj pa jih je do večera padlo 15, kar so med Izraelci prve žrtve kopenske ofenzive. Od petka zvečer najbolj izkušeni in izurjeni poklicni vojaki zelo počasi in postopno prodirajo v severni polovici enklave, kjer je milijonsko mesto Gaza, iz katerega se je na poziv Izraelcev umaknila večina prebivalcev. Mesto so pravzaprav obkolili in ga izolirali. Morda bodo poskušali z dolgotrajnim obleganjem prisiliti tamkajšnje pripadnike Hamasa k predaji.
A vprašanje je, ali jim bo zdaj uspelo prignati na plan oborožene pripadnike Hamasa, ki so tudi 60 metrov pod zemljo. Spomnimo, da je lani obleganje polmilijonskega Mariupolja trajalo 86 dni. Sicer izraelski generali zelo dobro poznajo Gazo, saj so bili v njej njihovi vojaki že večkrat, nazadnje leta 2014, ko so poskušali uničiti ves sistem predorov. Izhajajo pa iz predpostavke, da je večina bojevnikov Hamasa v severnem delu enklave, kjer naj bi bili tudi talci.
Govornik vojaškega krila Hamasa je v torek izjavil, da bodo v naslednjih dneh osvobodili talce, ki so tujci. Tako se zdi, da je nedavni obisk vodilnih izraelskih obveščevalcev v Katarju obrodil sadove. Vendarle naj bi zdaj v Hamasu trdili, da tisti z dvojnim potnim listom niso tujci.
Kaj bo rekel vodja Hezbolaha?
Izraelsko zunanje ministrstvo je odločitev Bolivije, da prekine diplomatske odnose z judovsko državo, označilo za »kapitulacijo pred terorizmom in pred režimom ajatol v Iranu«. Čile in Kolumbija sta sledila bolivijskemu zgledu, da bi izrazila protest proti »pokolu palestinskega ljudstva«, prav tako Jordanija.
Iranski in turški zunanji minister pa sta v sredo pozvala k mednarodni konferenci, ki naj bi preprečila širitev konflikta v regiji. »Obstajajo jasni znaki, da lahko druge oborožene sile posredujejo v konfliktu, če se situacija ne bo spremenila,« je dejal turški zunanji minister Hakan Fidan.
Vsi zdaj napeto čakajo, kaj bo v petek sporočil Hasan Nasralah, karizmatični vodja libanonskega proiranskega Hezbolaha, ki bo po 7. oktobru prvič nastopil v javnosti. Njegov govor so napovedali z velikim medijskim pompom, potem ko se po 7. oktobru Hezbolah obstreljuje z izraelsko vojsko, sicer za zdaj brez hujših žrtev. Prebivalci južnega Libanona, ki se še spomnijo vojne leta 2006, se bojijo, da bo njegov nastop uvod v novo fazo v sedanjem konfliktu na severu Izraela in na jugu Libanona. A verjetno bo Nasralah, tudi v strahu pred ameriškima letalonosilkama, ki sta v bližini, podprl Hamas predvsem z besedami, čeprav je Hezbolah s svojimi 150.000 raketami in izstrelki, tudi najmodernejšimi, vojaško morda celo močnejši od Irana.
