Kar 80 policistov in 40 kriminalistov se je več mesecev ukvarjalo s tatvinami barvnih kovin, ki so se začele pojavljati na območju celjske in tudi drugih policijskih uprav po Sloveniji. Naposled pa so osumljence vendarle razkrinkali, čeprav so bili ti pri svojem početju izredno previdni. »Lani smo zaznali več, šest oziroma sedem storilcev. Na tatvine so se zelo dobro pripravili in delovali zelo organizirano. Gre za izkušene storilce, zato smo uporabili posebne policijske metode. Izkazalo se je, da zelo dobro poznajo način delovanja policije, prav tako varnostnih služb, in kadar so ugotovili, da bi lahko bili razkrinkani, so od dejanja odstopili. Čeprav so delovali zelo prefinjeno in usklajeno, pa nam je uspelo dokazati, da so storili vsaj dvajset kaznivih dejanj velike tatvine in pri tem povzročili za 580.000 evrov premoženjske škode,« je razkril Milan Vogrinec, vodja oddelka za splošno kriminaliteto na celjski policijski upravi. Kot je dodal, je bilo za omenjeno kriminalno združbo značilno tudi, da je imela organizatorje, ki so priskrbeli različna vozila. »Kombije, s katerimi so se vozili na kraje, so najemali pri različnih podjetjih, z njimi se niso vozili domov. Da bi prikrili svoja dejanja, so takoj po kraji barvnih kovin te prodali različnim podjetjem na ljubljanskem območju ter še nekaterim za zdaj še neznanim kupcem,« je še razkril Vogrinec. Večinoma so kradli električne vodnike in druge polizdelke oziroma izdelke iz barvnih kovin, denimo bakrene žlebove.
Stari znanci policije in sodišč
Kriminalisti so opravili deset hišnih preiskav pri devetih fizičnih in eni pravni osebi na novomeškem in ljubljanskem območju. »Ovadili smo 27 oseb, sedem od teh pa smo privedli k preiskovalnemu sodniku, ki jim je odredil sodno pridržanje,« so še razkrili na celjski policijski upravi. Gre za osumljene, stare od 20 do 50 let, nekateri od njih so že stari znanci policije in so bili v preteklosti že obravnavani zaradi kaznivih dejanj s področje premoženjske kriminalitete. Nekateri so bili tudi že obsojeni, a so se po prestani kazni vrnili na stara pota.
Kot je povedal Dejan Garbajs, vodja sektorja za splošno kriminaliteto pri generalni policijski upravi, velike tatvine predstavljajo kar 65 odstotkov vseh kaznivih dejanj, letos pa so obravnavali že 29.000 premoženjskih kaznivih dejanj. »Storilci imajo za vlome, ki so za tatvinami druga najpogostejša premoženjska kazniva dejanja, večinoma dobro izdelane načrte, zaslužki pa tudi niso zanemarljivi. Seveda pa imajo tovrstna kazniva dejanja negativen vpliv tudi na oškodovance in življenje v lokalni skupnosti nasploh. Oškodovanci se čutijo prizadete, ko jim nekdo odvzame njihovo lastnino, vdre v dom, preišče in premeče stanovanje ter vstopi v njihovo intimnost. Prav z vlomi v stanovanja, stanovanjske hiše in gospodarska poslopja se policija ukvarja že vrsto let,« poudarja Garbajs.
Najpogosteje se tatvine in vlomi dogajajo v mestih, storilci pa izkoriščajo pomanjkljivo samozaščitno obnašanje oškodovancev kot tudi zastarelost sistemov tehničnega varovanja.
