Komuniciranje znanosti in dvig znanstvene pismenosti sta izjemno pomembna cilja, saj od javnosti pričakujemo ne le sodelovanje, temveč pravilno razumevanje znanosti, se pravi, zavedanje, da znanost ni vsemogočna in da eno znanstveno odkritje lahko odpre pet drugih vprašanj. Javnosti želimo povedati, da znanost sicer rešuje probleme, vendar deluje dosledno po pravilih, ki jih je postavila. Ugotavljamo, da je znanstvena pismenost v Sloveniji slaba. Komuniciranje znanosti bi morali podpreti na vseh ravneh izobraževanja, od vrtca prek osnovne in srednje šole pa do tretjega življenjskega obdobja. Tudi otroci v vrtcu so že lahko raziskovalci. Ključno je, da jim zagotovimo ustrezne razmere in orodja ter da prejmejo znanje za delovanje po znanstvenih načelih. Delo
Nepreslišano: Miro Pušnik, direktor Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani
Trenutni sistemi vrednotenja znanstvenoraziskovalnega dela še v veliki meri temeljijo na štetju objav in citatov ter na vplivnosti platforme, kot je na primer izbrana znanstvena revija. Z vsebino samega znanstvenega dela se ti sistemi ne ubadajo. Spremembe vrednotenja, kot jih zahteva delovanje po načelih odprte znanosti, pa gredo v pomembni smeri. Prva sprememba je ta, da se vrednost znanstvenoraziskovalnega dela ocenjuje na temelju vrednosti samega dela. Ni pomembno, koliko je bilo objav ali kje so bile narejene, pomembna je vsebina. Vrednotenje v okolju odprte znanosti naj bo celovito. Ne le znanstvene objave, podlaga za oceno naj bo ves spekter rezultatov znanstvenega dela, od raziskovalnih podatkov, programske opreme, raziskovalnih protokolov pa vse do tako imenovanega splošnega vpliva na okolje. Te metode spodbujajo hitro in odprto deljenje raziskav ter vključevanje širše javnosti v procese znanstvenoraziskovalnega dela.
Miro Pušnik, direktor Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani (Foto: )
