Da je Barcelona prišla v mesto ob Savinji kot absolutni favorit, so potrjevale tudi kvote na svetovnih stavnicah. Kvota na zmago gostov je bila le skromnih 1,03, na uspeh Celjanov zelo visokih 17,00, na remi pa kar 26,00. Za nameček imajo pivovarji najbolj črno statistiko medsebojnih tekem v ligi prvakov prav proti Barceloni in Veszpremu: na 16 dvobojih z Madžari so poleg 14 porazov izsilili le po eno zmago in remi (oboje leta 2007), do tokratnega obračuna s Španci pa je bil njihov izkupiček 14 porazov in štiri zmage. Vse štiri so dosegli v polfinalu med letoma 1997 in 2005, a imajo te tudi manjšo »lepotno napako«: štirikrat so v takratnih polfinalih klonili v Blaugrani in v seštevku dveh tekem je v finale vedno napredovala Barcelona, ki je po zadnjem spodrsljaju aprila 2005 poskrbela za kar 11 zaporednih zmag proti Celjanom.
V Zlatorog je gostujoči trener Carlos Ortega, eden le štirih v rokometnem svetu, ki je postal prvak Evrope kot igralec in trener (skupaj sedem lovorik; poleg njega še Španca Talant Dušebajev in Roberto Parrondo ter Čeh Filip Jicha), pripeljal zvezdniško zasedbo. V njej je bilo poleg kopice reprezentantov Španije še 12 tujcev iz sedmih držav: trije Francoze, po dva Slovenca (Domen Makuc je manjkal zaradi poškodbe), Šveda in Brazilca ter po en Danec, Portugalec in igralec iz Bosne in Hercegovine. Mladi in neizkušeni Celjani so se najboljši ekipi na svetu enakovredno upirali le do izida 7:7 v 13. minuti (pred tem so celo vodili s 6:4, Rok Zaponšek pa je do takrat ustavil dve sedemmetrovki), nato pa je začel zaostanek gostiteljev počasi, a zanesljivo naraščati.
Predvsem po zaslugi danskega vratarja Emila Nielsna (10 obramb v prvem polčasu) ter Slovenca Blaža Janca in Šveda Hampusa Wanneja (po pet golov v tem delu igre) si je Barcelona prvič priigrala prednost petih golov (17:12 v 26. minuti), rekordna do odhoda na odmor pa je dvakrat znašala plus šest (21:15, 22:16). Med polčasoma je vzdušje v dvorani – kljub zaostanku Celjanov – dvignila nagradna igra: maskota Poki je vrgla dve žogi med gledalce, tista, ki sta jih ujela, pa sta nato na igrišču z nekaj metrov morala zadeti golovo prečko. Prvi je to v drugem poskusu uspelo majhni Manci, ki si je med dvema ponujenima dresoma izbrala tistega Mitje Janca, starejšemu Jožetu pa je ostal dres Blaža Janca.
Barcelona, rekorderka po številu odigranih tekem v zgodovini lige prvakov (372, za njo Veszprem 354 in Kiel 350, Celje deveto z 278), je z igro po scenariju iz prvega polčasa nadaljevala tudi v drugem in suvereno držala visoko prednost. Za nameček sta sodnika, brata Igor in Aleksej Covalciuc, s svojim čudnimi odločitvami jezila tako celjske igralce in strokovni štab ter gledalce, med katerimi so bili tudi nogometaši Celja, vodilnega moštva v prvi slovenski ligi, na čelu z novim trenerjem Damirjem Krznarjem.
Kljub visokemu vodstvu ekipa iz Katalonije, 30-kratni državni prvak in 27-kratni pokalni zmagovalec Španije, ni popuščala, Celjani pa so po dobrih desetih minutah ostali še brez krožnega napadalca Stefana Žabića. Igralec, ki je na sobotnem derbiju proti Gorenju igral z izpahnjenim prstom na roki, je v obrambi naredil grob prekršek nad enim izmed gostujočih rokometašev. Sodnika sta si takoj ogledala posnetek in zaradi udarca v glavo je Žabić dobil neposredni rdeči karton.
Čeprav je četa trenerja Alema Toskića dvakrat zaostajala že za sedem golov (23:30, 25:32), se ni predala, ampak se je devet minut pred koncem približala le na minus štiri (29:33) in trener Ortega je bil prisiljen vzeti minuto odmora. Kmalu zatem je na tleh začasno obležal domači vratar Gal Gaberšek, ki ga je iz neposredne bližine z močnim strelo v glavo (ne)namerno zadel Šved Jonathan Carlsbogard, a se je izvlekel le z dvominutno izključitvijo. Celjani so po zadnjem znaku sirene pričakovano ostali praznih rok, drugi polčasi izgubili le za gol (14:15), na koncu pa so kljub visokemu porazu dobili zasluženo nagrado – dolg in močan aplavz skoraj 4000 gledalcev v Zlatorogu.
»Če hočeš premagati takšno vrhunsko ekipo, kot je Barcelona, se ti mora v igri prav vse 'poklopiti'. Na žalost so imeli gostje odličnega vratarja Nielsna, ki je branil 'vse živo'. Moji fantje so dali vse od sebe in sem zelo ponosen nanje. Toda končna razlika ni realnost, saj bi morala biti manjša. Če smo zdaj žalostni, ker smo izgubili proti Barceloni, potem zares nismo normalni,« je dejal domači trener Alem Toskić. Celjski vratar Gal Gaberšek je v igro vstopil v drugem polčasu in zbral šest obramb: »Lepo je bilo po dolgem času spet igrati pred skoraj polno dvorano. Borili smo se na polno od prve do zadnje minute, a Barcelona je znova pokazala svojo vrhunskost in zasluženo zmagala. Zgrešili smo kakšen strel preveč, kar so gostje spretno kaznovali s hitrimi (pol)protinapadi.«
