Palestinske oblasti so včeraj sporočile, da so izraelska letala zvečer zadela bolnišnico v mestu Gaza, v kateri je bilo poleg ranjenih in bolnih tudi ogromno civilistov, ki so tam poiskali zatočišče pred izraelskimi letalskimi napadi. Če držijo prve navedbe palestinskih zdravstvenih uslužbencev, je bilo v eksploziji v bolnišnici Al Ahli Arabi, ki jo financira anglikanska cerkev, ubitih med dvesto in tristo ljudi, nekatere prve ocene so govorile o petsto mrtvih, kar je palestinsko zunanje ministrstvo označilo za »hladnokrven masaker«. Palestinski predsednik Mahmud Abas je nato odpovedal srečanje z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom, ki danes prihaja v Izrael in regijo, ter razglasil tri dni žalovanja.
Izraelska stran je najprej sporočila, da pregleduje dogodek in da bolnišnica ni bila med tarčami njihove vojske. Nato je Times of Israel poročal, da je po navedbah izraelske vojske eksplozijo povzročila ponesrečena izstrelitev rakete skrajne palestinske skupine Islamski džihad.
Pred tem so Združeni narodi poročali o najmanj šestih žrtvah izraelskega napada na šolo v begunskem taborišču Magazi in dodali, da je »nezaslišano«, da pred letalskimi napadi niso varna niti poslopja UNRWA.
Napeto tudi na severu
Iz Gaze so prihajala nova poročila o pomanjkanju vseh dobrin zaradi izraelske popolne blokade Gaze po pokolu skrajne skupine Hamas pred enajstimi dnevi v Izraelu, ko je bilo ubitih najmanj 1400 ljudi. Do medsebojnega obstreljevanja je včeraj prihajalo tudi med izraelsko vojsko na severu države in proiranskim Hezbolahom na jugu Libanona, kjer je tudi veliko palestinskih beguncev. Iranski zunanji minister Hosein Amirabdolahian je v ponedeljek zvečer grozil s preventivnim napadom na Izrael zaradi njegove načrtovane kopenske ofenzive na Gazo.
Biden se bo danes v Izraelu pogovarjal s premierjem Benjaminom Netanjahujem. Ta obisk, prisotnost dveh ameriških letalonosilk v Sredozemlju, 2000 ameriških marincev v pripravljenosti in prihod specialnih enot za hitro posredovanje v Izrael so svarila Iranu in Hezbolahu, naj se držita stran. Biden se bo gotovo seznanil z izraelskimi načrti za kopenski napad na Gazo, po pričakovanjih pa zahteval, naj se izraelska vojska izogiba civilnim žrtvam in naj Netanjahu omogoči prihod humanitarne pomoči v Gazo. Gotovo pa bo na dinamiko pogovorov vplival sinočnji dogodek.
Ofenziva, ko odleti Biden?
Biden je imel v načrtu, da se potem v Jordaniji sreča s kraljem Abdulahom II. in še z Abasom, kar zdaj očitno odpade, ter egiptovskim predsednikom Abdelom Al Sisijem. Zagotovil naj bi jim, da ne bo novega palestinskega eksodusa kljub željam mnogih v Izraelu, da bi se Gaza izpraznila. Sicer je voditelje bližnjevzhodnih držav predvsem strah protestov svojih državljanov v podporo Palestincem. Menda bo Biden tudi poskušal vplivati, da bi arabske države, predvsem Katar, preko svojih zvez dosegle izpustitev vsaj tistih talcev, ki imajo dvojno državljanstvo. Vseh talcev je, če gre verjeti zadnjim navedbam Hamasa, med 200 in 250.
Izraelci še niso začeli kopenskega napada, ker še čakajo, da se Palestinci umaknejo iz severnega dela Gaze. Drugi razlog je dež. Tretji bi lahko bil, da se morajo komaj mobilizirani vojaki uriti več dni. Četrti razlog pa je Bidnov prihod. Ugledni izraelski novinar, urednik in analitik Dov Alfon je za Radio FranceInter dejal, da se bo izraelska kopenska ofenziva na Gazo začela, takoj ko bo Biden zapustil Bližnji vzhod.
