Slovenija, letošnja častna gostja Frankfurtskega knjižnega sejma, se bo na največjem založniškem dogodku na svetu, ta bo med 18. in 22. oktobrom, predstavila pod sloganom Satovje besed ter z obširnim programom, ki bo ponujal tako literarne in strokovne kot druge spremljevalne kulturne vsebine. Na sejmu, pa tudi na raznih prizoriščih po Frankfurtu, se bo zvrstilo več kot 250 dogodkov, na katerih se bo predstavilo več kakor 70 slovenskih avtorjev in avtoric. »Častno gostovanje odpira mnoga vrata, tako na področju kulture in umetnosti kot tudi v gospodarstvu ali politiki,« je včeraj poudarila ministrica za kulturo Asta Vrečko. »Projekt gostovanja je bil zelo zahteven tako finančno kot organizacijsko, verjamem pa, da bomo priložnost, ki smo jo dobili, polno izkoristili.«
Slovensko gostovanje v Frankfurtu sicer uvaja vrsta spremnih dogodkov, ki so nastali v sodelovanju s tamkajšnjimi kulturnimi ustanovami, med njimi razstava o Francetu Prešernu v Muzeju romantike, razstavi o Almi Karlin in zgodovini komunikacij na Slovenskem, sinoči se je odprla tudi razstava umetnice Maruše Sagadin; oktobra sledita še razstavi o slovenski fotografiji in arheologiji skozi čas ter retrospektiva slovenskega filma Veš, poet, svoj dolg! – nekatere od teh vsebin bodo na ogled tudi po zaključku sejma, ko bo Slovenija predala naziv častne gostje Italiji.
Dogodki po vsem mestu
»Frankfurtski sejem je predvsem poslovne narave, šele potem tudi kulturni dogodek, zato se nam je zdelo pomembno, da se predstavimo tudi na prizoriščih zunaj sejma,« pa je pojasnila Katja Stergar, direktorica Javne agencije za knjigo (JAK), kjer so v sodelovanju s kuratorsko ekipo tudi oblikovali program gostovanja. Središče strokovnega ter protokolarnega dogajanja bo sicer slovenski paviljon, ki ga bo ministrica odprla na predvečer začetka sejma, 17. oktobra. Zasnovali so ga v arhitekturnem biroju Sadar in s knjižnimi policami v obliki satovja sledi izbranemu sloganu; v njem sta dva odra, prostor za branje in kavarna, vanj bo umeščena tudi razstava knjig slovenskih avtorjev in avtoric, ki so v prevodih izšle pri tujih založbah, posebej bodo izpostavljeni avtorji z največ prevodi v tuje jezike, kot so denimo Slavoj Žižek, Jana Bauer ali Drago Jančar, pozornosti bosta deležna tudi Jože Plečnik in Boris Pahor. »Program v paviljonu bo zapolnjen od jutra do večera,« dodaja ministrica. V njem se bo zvrstilo približno 80 dogodkov, seveda pa bodo slovenski avtorji in avtorice prisotni še drugod po sejmu, en oder bo tudi na nacionalni stojnici, v bližini katere bo še razstava slovenskih ilustracij.
Kot je opomnila Katja Stergar, so razne promocijske dogodke, kot na primer gostovanja avtorjev na literarnih festivalih na nemškem govornem področju, pripravljali že od lanskega oktobra. Slovenske avtorje na tovrstne dogodke povabijo, če so njihova dela dostopna v prevodih, in število teh se je zadnja leta izrazito povečalo; lani so tako na JAK sofinancirali okoli 200 prevodov, več kot desetina od teh je bila v nemščino.
Trud za medijsko vidnost
»Pozornost ni samoumevna, država gostja ima zagotovljen le prostor, za vidnost svoje predstavitve pa se mora potruditi sama,« pa je izpostavil vodja kuratorske ekipe Miha Kovač, ki je zadovoljen z dobrim sodelovanjem z nemškimi institucijami, pa tudi z nekaterimi elitnimi prizorišči po mestu, na katera se bodo naselili dogodki ob gostovanju; veliko bo tudi nastopov po šolah in knjižnicah. »Za večjo vidnost naših avtorjev bodo skoraj vse dogodke z njimi, od branj pa do pogovorov, moderirali nemški novinarji, pisatelji in založniki,« je povedal in omenil še nekatere druge prijeme, s katerimi so se trudili za povečan medijski odziv – od študijskih potovanj nemških novinarjev po Sloveniji do sistematičnih predstavitev prevedenih del nemškim knjigarnam ali citatov iz del slovenskih avtorjev na turističnih plakatih naše države.
Strokovni del bo izrazito mednaroden, je dodal. V razpravah se bodo med drugim posvetili manjšim knjižnim trgom, založništvu in umetni inteligenci ter pomenu »globokega branja« v digitalni dobi – v povezavi s tem bodo oktobra predstavili Ljubljanski manifest o branju na višji ravni. »Pomemben kriterij naše uspešnosti bo prihodek od prodaje avtorskih pravic v tujini,« pravi. »Ta bo letos okoli 300.000 evrov, v naslednjih letih pa si ga želimo še bistveno povišati. Seveda pa bo treba za to še naprej podpirati prevode v tuje jezike, prevajalske delavnice in razvoj založniških mrež.«
