Za boljše razumevanje škode, ki jo za seboj pusti poplavna voda, bomo predstavili dogajanje ob poplavah. Kaj se zgodi, ko voda poplavi stene. Kakšne so možnosti za popravilo z vodo prepojenih električnih inštalacij. Kako vzpostaviti normalno stanje na vrtu, prepojenem z umazanim muljem.

Temelji in stene nosijo največje breme

Ko poplavna voda vdre v notranjost objekta, povzroči obsežno škodo. Negativen vpliv na objekt ni zgolj posledica prisotnosti vode, temveč primešanih kanalizacijskih odplak, blata in vseh naplavin, ki jih je vodna masa nabrala na svoji poti. Umazana mešanica prepoji stene in tla; tudi po umiku vode ostanejo v steni velike količine vode in stroka ocenjuje, da je že v zidovih in tleh 20 m² velikega poplavljenega prostora več kot 3000 litrov vode. Poškodbam so izpostavljeni tako opečnati kot montažni objekti. Voda prepoji zidove in omete, navlaži mavčne plošče in izolacijo. Ko se voda umakne, ostanejo navlažene stene, ki so prve na vrsti za sanacijo. Poplavna voda lahko še bolj uničujoče posledice pusti na temeljih objekta, saj izpira material in v skrajnem primeru povzroča premikanje temeljev. Prav ti skrajni primeri predstavljajo največje tveganje za varnost prebivalcev. Statiki na terenu po avgustovskih poplavah še vedno ocenjujejo strukturno integriteto posameznih objektov, ki so neposredno nevarnost prestali na videz brez hujših poškodb. Voda pusti posledice tudi na drenažnem sistemu, ki skrbi za odvajanje vode od temeljev ob normalnih padavinah. Pritisk vode lahko poškoduje napeljavo drenažnih cevi in prepreči normalno sušenje temeljev v prihodnosti. Stanje sistema lahko po umiku uvode ocenimo prek peskolovov na vogalih objekta.

Inštalacije – vodovod, elektrika, ogrevanje

Vodovodna napeljava je zaradi vodotesnosti dobro zavarovana pred posledicami manjših poplav. Težave so najpogostejše na odtokih in talnih sifonih, saj lahko naplavine zamašijo cevi, ki jih je treba rešiti z namenskim orodjem za čiščenje cevi. Med močnim deževjem lahko zaradi dviga podtalnice pride tudi do poplavljanja skozi talne sifone ali straniščne školjke, še večja težava pa so obsežnejše poplave, ki poškodujejo samo napeljavo. Takrat pride do poškodb na stikih cevi ali samih ceveh. V postopku sanacije najprej poskrbimo za temeljito čiščenje, nato pa s tlačnim preizkusom preverimo stanje vodovodne napeljave, tako preverimo tudi stanje centralnega ogrevanja. Pri električni napeljavi je malo drugače, saj že majhna prisotnost vode povzroči kratki stik. Za čiščenje moramo najprej odklopiti elektriko – tudi če zaradi poplav tudi sicer ni toka. Elektriko naj odklopi elektrikar, ki ima dostop do glavne zunanje omarice, da imamo varen dostop do hišne omarice z varovalkami. Iz stene odstranimo vse vtičnice in stikala, jih dobro očistimo z vodo, prav tako očistimo kable in električno omarico. Potem moramo zanesljivo posušiti vse vlažne dele, za kar uporabimo suhe krpe, potem pa pustimo napeljavo izpostavljeno prepihu ali sušenju z ventilatorjem. Po čiščenju elektrikar ponovno vzpostavi električno omrežje in če je sistem brezhiben, bodo vse električne varovalke ostale v vključenem položaju. Čiščenje električne napeljave je smiselno predvsem pri manjših poplavah ali zamakanju, saj se lahko težave zaradi vlage pojavijo tudi kasneje, ko naj bi bila sanacija že zaključena. V primeru odstranjevanja ometov in odpiranja sten zaradi sušenja je zagotovo smiselna tudi menjava električnih kablov in zaščitnih cevi, da z novo napeljavo preprečimo neljuba presenečenja v prihodnosti.

Zunanja okolica in vrt

Sanacija zunanjih površin družinskih hiš je po pomembnosti nekaj mest za notranjimi prostori in temelji. Poplavne vode lahko pustijo nepopravljive posledice na kakovosti tal, saj po umiku vode ostanejo tla onesnažena s strupenim muljem, ki prepoji vrtove, njive, površine za druženje in igro otrok. Mulj in naplavine je treba odstraniti, kljub temu pa bo na najbolj prizadetih območjih nujno prilagoditi način uporabe okolice. Za vrtnarjenje so lahko rešitev visoke grede ali nasipanje neoporečne zemlje, redno testiranje tal ter fitoremediacija. Gre za odstranjevanje onesnaževal s pomočjo rastlin, ki med rastjo absorbirajo ter presnovijo težke kovine in kemikalije. Gre za nekatere hitrorastoče drevesne vrste z veliko potrebo po vodi (topoli, vrbe) ter druge rastline (sončnice, ogrščice, konoplja, praprot, koruza …), ki po rasti v takšnih pogojih seveda niso primerne za uživanje. Če je travo poplavila razmeroma čista voda, moramo biti pozorni predvsem na hitro sušenje. Če voda po umiku poplav ostaja v kotanjah, jo odstranimo s črpalko ali kopanjem jarka, da se površina hitreje posuši.