Čas, v katerem predmeti niso v uporabi, lahko podobno kot čas uporabe vpliva na njihove tehnične lastnosti. Med redno uporabo težave hitro zaznamo – poškodovano tkanino na sedežih zašijemo, poškodovan les obrusimo, deformiran bazen takoj opozori na nujnost popravila. Ko poletno opremo pospravimo, bo brez nadzora shranjena skoraj pol leta. V tem času se lahko zaradi slabih pogojev postara bolj kot v sezoni redne uporabe.
Ležalniki in stoli sodijo v suh prostor
Najpogostejša zunanja oprema je vrtno pohištvo. Ležalniki, stoli, mize in senčniki naj bi bili jeseni očiščeni in pospravljeni. Najbolj občutljiva materiala sta les in blago, zato opremo iz teh materialov pospravimo v suh prostor ali vsaj pod nadstrešek. Zaščitimo jo z nepremočljivim pregrinjalom, a pazimo, da oprema pred tem ni vlažna zaradi morebitnega dežja ali rose. Čeprav je oprema iz kovine in umetnih mas v tem pogledu odpornejša, odsvetujemo shranjevanje na prostem. Tudi to pohištvo naj novo sezono počaka zloženo na kupu, zaščiteno pred dežjem – preprečili bomo rjavenje in odlaganje umazanije ter morebitne poškodbe zaradi snega ali vetra.
Letna kuhinja
Letne kuhinje so v zadnjih letih precej zaželen dodatek na vrtu. Na terasah in vrtovih tako najdemo vse več električne in vodovodne napeljave, pa tudi opreme, ki smo je sicer navajeni izključno iz notranjih prostorov. Ta je za zunanje razmere bolj občutljiva in prezimovanju moramo nameniti še toliko več skrbi, če oprema ni posebej prilagojena za zunanjo uporabo ali če naša letna kuhinja ni optimalno zaščitena pred zunanjimi vplivi. Kuhinjsko opremo očistimo in pregledamo, pribor in pripomočke pa pospravimo in umaknemo v notranje prostore oziroma primerno shrambo. Ob koncu sezone zapremo ventile na vodovodni napeljavi, na izpustnem ventilu pa iz zunanje napeljave spustimo vodo. Pipe pustimo odprte, da omogočimo sproščanje pritiska v primeru zmrzovanja, cevi pa po možnosti izpihamo s stisnjenim zrakom. Hladilnik in kuhališče izklopimo, druge električne pripomočke pa pospravimo v shrambo.
Tudi montažni bazen prezimuje
Montažne bazene večina lastnikov ob koncu sezone pospravi, kar pa sploh ni potrebno oziroma celo ni priporočljivo. Za vse vrste bazenov (tudi za zidane) je namreč najbolj optimalno prezimovanje v delno napolnjenem stanju. Teoretično lahko prazni prezimujejo nekateri zidani bazeni, a je zagotavljanje optimalnega stanja takrat zahtevnejše. Čez zimo zato bazen delno izpraznimo; priporoča se, da je nivo vode približno za tretjino nižji kot poleti. Bazen je takrat pravilno obtežen, kar pri montažnem ohranja obliko konstrukcije in napetost folije, pri klasičnem pa preprečuje poškodbe zaradi zmrzovanja talne vode, ki bi lahko bila prisotna v tleh pod bazenom. Priprava zimske vode je prilagojena spremenjenemu načinu uporabe in nižjim temperaturam. Temperatura vode v bazenu se pozimi spusti pod 10 ºC, hladnejša pa je že ob začetku jeseni. Pripravo zimske vode – močnejše kloriranje, dodajanje zimskega algicida in prilagajanje stopnje pH – prilagodimo temperaturi vode.
Pravilno prezimovanje podaljša življenjsko dobo
Delno izpraznjen bazen prekrijemo z zimskim pregrinjalom, ki ščiti pred vnosom nečistoč. Če obstaja nevarnost zmrzovanja, se priporoča namestitev zaščitnih kompenzatorjev. Ti absorbirajo pritisk, ki nastane ob zmrzovanju vodne površine. Led preprečimo tudi s stalnim prečrpavanjem vode, kar je v praksi večinoma izvedljivo pri zidanih bazenih, ki imajo ločeno strojnico, zaščiteno pred zmrzovanjem. Pri montažnem bazenu filtre in črpalko odklopimo ter pospravimo na suho in toplo mesto. Če jih imamo na stalnem mestu, ne pozabimo odpreti vseh ventilov na izpraznjenih instalacijah, da preprečimo škodo zaradi zmrzovanja. Pravilno prezimovanje bazena bo podaljšalo njegovo življenjsko dobo, saj poškodbe pogosto nastanejo prav zaradi nepravilnega shranjevanja, ko se bazen deformira in ni več primeren za uporabo. Z upoštevanjem opisanih nasvetov bo v naslednji sezoni treba zamenjati samo del bazenske vode, s čimer bo priprava za prvo kopanje hitrejša, manjša bo tudi poraba vode.
