Vse je bilo ravno, sijalo je prijazno sonce, temperature so bile za poletje prijazne. Ko smo prišli na cilj, se mi je zazdelo, da se je čas polenil. Ustavili smo se pri mojstru za prekmurske in goričke šunke. Nisem nora na meso, redko ga jem, a slastno mesno kosilo, ogled zorilnice šunk in šunkarne sta me navdušila. Stati v prostoru, kjer so stene iz gline, šunke visijo pod slamnato streho in vse diši po dobrem mesu, se je tisti dan zdelo perfektno. Spomnila sem se, kakšen občutek ugodja po vsem telesu mi sprožajo njihovi ocvirki. Ko sem ne dolgo tega redno hodila v bližnjo vas, se mi niti sanjalo ni, koliko lepega je okoli, tudi Soboško morje in, recimo, digitaliziran in poučen Expano. Za Tadeja, Mojco, predvsem Mileno in tako tudi zame so poskrbeli, kot se za visoki umetniški obisk spodobi.
Jedrt Jež Furlan
Tudi mi svoje goste v Novem mestu lepo pocrkljamo. Vesna prebivalce naše literarne rezidence pelje na ogled Baze 20. Klepetamo z njimi ob kavi, vozimo jih po Sloven...