Razstavo zapisov popotnih dnevnikov Alme M. Karlin z naslovom Peš po domačih krajih je na 16 panojih oblikovala Tina Pregelj Skrt, Alenka Hren Medved pa jo je skupaj s soavtoricama Marijo Počivavšek in Jernejo Jezernik snovala kar poldrugo leto. Moči so pri tem projektu združili Osrednja knjižnica Celje, Muzej novejše zgodovine Celje, Pokrajinski muzej, Zgodovinski arhiv in Celjska Mohorjeva družba. Razstava, ki bo na ogled vse do konca avgusta, je predstavljena v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku, ob tem pa je izšla tudi zgibanka Po Alminih sledeh.
Potnica v zapisih omenila prenekatero podrobnost
Iz zapisov, ki so opremljeni tudi z originalnim slikovnim gradivom in zbranimi citati iz popotnih dnevnikov Karlinove, s katerimi so se strokovnjaki srečali šele pred leti, tako izvemo, da je znana svetovna popotnica prepešačila tudi domače kraje in si zabeležila marsikatero zanimivost. V knjižni obliki v nemškem izvirniku so dnevniki že izšli pri celovški založbi Drava, slovenski prevod dela Peš po domačih krajih pa naj bi izšel junija pri Celjski Mohorjevi družbi. Panojska razstava v treh jezikih razkriva, da je Alma M. Karlin dodobra popisala vtise iz širše celjske regije in še zlasti okolice Celja. Sledila je toku reke Savinje in se odpravila vse do Laškega, kjer so jo navdušili mestne ulice in zdravilišče. V Rimskih Toplicah pa se je, tako je zapisala, zelo rada zadrževala zlasti v julijskih in avgustovskih popoldnevih.
Obiskala je tudi Sedraž, Jurklošter in tamkajšnjo kartuzijo, pot pa jo je vodila tudi do Zidanega Mosta, kjer je s hriba v vasici Širje že lahko ugledala Kum. Bila je tudi v Logarski dolini in drugih krajih Zgornje in Spodnje Savinjske doline. V slednji se ji je še posebej vtisnil v spomin Braslovški trg, ki ga je opisala kot enega najlepših. Kot veliko poznavalko in ljubiteljico domačega rastlinstva in narave nasploh so jo še zlasti navdušila cvetlična korita na oknih in cvetje, ki je bilo v loncih posajeno pred skoraj vsako hišo v Braslovčah. Zapisala je tudi, da so braslovške kmetije kazale večje blagostanje kot tiste v hribovskih predelih okoli Celja. Prehodila je tudi Virštanjsko vinorodno deželo, vključno s Podčetrtkom, obiskala grad Pišece, se povzpela na Trško goro na Dolenjskem, podala pa se je tudi na Gorenjsko in deloma v sosednjo Avstrijo ter Hrvaško.
Dnevnike Alme M. Karlin, ki so bili odkriti šele po več desetletjih, je za knjižno izdajo uredila in jih prevedla v slovenščino urednica in založnica Jerneja Jezernik, ki se že približno četrt stoletja ukvarja s proučevanjem dela in življenja znane celjske svetovne popotnice. Hkrati je avtorica biografij o Almi M. Karlin pa tudi skrbnica njene hiške v Pečovniku, v kateri se je Almi pogosto pridružila njena prijateljica Thea Schreiber Gammelin. Zato je hiška v Pečovniku tako Almina kot tudi Theina. Po mnenju Jezernikove so popotni dnevniki Alme M. Karlin zelo pomembni, ker zapolnjujejo vrzel v njenem biografskem in literarnem opusu. Da so se ohranili, je zasluga prav njene prijateljice Thee. Ta jih je sprva izročila Dorothei Wiesenberger Zwach iz Gradca, ki jo je v Pečovniku večkrat obiskala v osemdesetih letih. Ker slednji zanje ni uspelo najti založnika, jih je marca 2021 izročila naši Narodni in univerzitetni knjižnici.
