Pogačar je drugačen tip, vse mu uspeva, ker se ne obremenjuje z ničimer. Zanj je to igra. Zaradi te sproščenosti, tlaka, ki ga ima v telesu, je lahko spontan in kreativen na dirki. Zato lahko dosega take rezultate. Osnova je seveda izjemen telesni motor, ki ima pri njem še veliko rezerve, ampak njegov odnos in vedenje je tisto, ki mu daje toliko več. Njegovo čisto nasprotje je Vingegaard, ki deluje izjemno napeto in živčno. Morda se bo grdo slišalo, deluje psihično nestabilen. Ima tudi ogromen pritisk. Pritisk Slovenije ali Danske ni enak. Bomo videli, kako bo letos kos temu. Ima pa letos tudi Pogačar pritisk, lani ni zmagal, letos lahko, bomo videli, kako bo to vplivalo nanj. Mislim, da ne negativno.
Nepreslišano: Jani Brajkovič, nekdanji vrhunski kolesar
Tukaj moram izbirati besede, saj me bodo nekateri zaradi tega hoteli križati. Z Rogličem sva nekajkrat govorila in je super fant. Sicer se ne morem primerjati z njim, je na povsem drugi ravni, sodi med najboljša dva na svetu, jaz sem bil v nekem trenutku v najboljši deseterici. Po razočaranju ob koncu Toura 2020 so se mu začeli dogajati padci, ob katerih se mu je videlo, da rine z glavo skozi zid. Za razliko od mene se je po padcih vedno pobral in se prebil nazaj na vrh, nato pa spet padel in se spet dvignil. Bomo videli, ali bo po zmagi na Giru krivuljo obdržal obrnjeno navzgor. Upam, da bo ostal na poti navzgor in bo dosegel cilj, ki mu je še ostal. Telesno je sposoben zmagati na Touru, mora pa se vprašati, zakaj mu še ni uspelo.