Pravzaprav ne vem, kdo bo zmagal v tej nepotrebni vojni v Ukrajini, netenju sovraštva na Tajvanu in po svetu. Izgubili smo vsi. Izgubili smo mir. Ko nam kažejo nemočne civiliste ene in druge strani, vojne ujetnike, ki jih mučijo in ubijajo – zopet eni in drugi, pa niti ni važno, ali »enakovredno,« ko kažejo razrušene vasi in mesta, kjer ni ostal cel en kamen na katerekoli hiši, je isto, kot da bi »osvobodili« Hirošimo in Nagasaki po eksploziji atomske bombe. Trenutno so »važni« tanki, ne pa ljudje, ki so le še številke. Tako v Ukrajini kot drugje.
Takšne sodobne tankovske »žare« priporočajo tudi Nato in tudi proizvajalci železa ter ideologi nekaterih »človekovih pravic do prostega pretoka ljudi, sredstev in vojnih idej – na drugi svet«. In mi se temu nekritično pridružujemo. Bedno, dokler se nas ne dotakne. In nekako se mi zdi, da je vsa neumnost in »normalnost« ali celo »potrebnost vojne« čedalje bližje v zavesti ljudi. Tudi naši državi, ki se kiti z imenom »Svoboda« v vladi in parlamentu. In to po avtokraciji janšizma, ki je z nasiljem dokazal svojo vrednost. Do te nepotrebne vojne v Ukrajini sploh ne bi smeli nikoli priti. Kot tudi seveda ne do katerekoli druge. In hkrati je tudi ta vojna sramota in težak poraz za vse diplomacije sveta in seveda vseh oblastnikov in medijev, ki jih podpirajo.
Pred kratkim je Ameriški inštitut za podjetništvo (American Enterprise Institute) objavil komentar enega od svojih višjih sodelavcev, Michaela Rubina, ki zagovarja namestitev ameriškega jedrskega orožja v Ukrajino. Rubin je Belo hišo pozval, naj Kijevu da jedrsko orožje »brez kakršnega koli nadzora nad tem, kje in kako bi ga lahko Ukrajina uporabila«. Če to vse drži in če ne gre le za propagandno vojno enih in drugih, potem nam res ni več pomoči. Vse to ni daleč od stanja v Rusiji, ko skuša paravojska plačancev in kriminalcev Wagner prevzeti oblast v državi z jedrskim arzenalom.
In pri nas? Ja, nekateri govorijo o državljanski vojni. Hkrati država povečuje prispevke za obrambni del na 2 % in zmanjšujemo obseg denarja za izobraževanje, privatiziramo zdravstvo itd. Na koncu se mi zdi, da želijo svoje bolne ideje nekateri oblastniki in tisti, ki poskušajo priti na oblast, doseči ali zadržati z nasiljem. In seveda z lastnimi dobički. Tudi z mašami za domovino.
Miloš Šonc, Grosuplje
