Kot je po koncu današnjih pogajanj pojasnil vodja pogajalske skupine dela sindikatov Jakob Počivavšek, so sicer glede regresa izmenjali kar nekaj stališč, sindikati pa so vladno stran pozvali, naj sprejme uradno stališče do njihovega predloga, s katerim so za tiste v nižjih plačnih razredih predlagali višji regres od minimalne plače.
»Če bo ostalo pri tem, da bo vsem izplačan regres v višini minimalne plače, bo zelo velik del javnih uslužbencev v letu 2023, kljub 8,4-odstotni inflaciji na letni ravni, v letošnjem letu dobil nižji regres, kot so ga prejeli v letu 2022,« je ob tem opozoril Počivavšek. Pojasnil je, da bodo nižji regres kot lani dobili vsi zaposleni na delovnih mestih do 41. plačnega razreda, kar se jim v sedanjih razmerah zdi nesprejemljivo.
Če bi vlada dala nekaj več tistim z nižjimi plačami, bi bilo to pozitivno, konstruktivno sporočilo zaposlenim, ki lahko v tem trenutku v zasebnem sektorju dobijo boljšo ponudbo, pa je ocenil predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj.
Po besedah generalnega direktorja direktorata za javni sektor na ministrstvu za javno upravo Petra Pogačarja vlada še ni sprejela dokončnega stališča. Dodal je, da vladna stran tudi ni nikoli rekla, da se o tem sploh ni pripravljena pogovarjati, pri čemer je izpostavil, da je bil tudi v lanskem letu regres izplačan v dveh delih, najprej v višini minimalne plače, nato pa je bil v skladu z dogovorom s sindikati še poračun do višjega regresa. Ob tem je spomnil na uskladitev plač v javnem sektorju, najprej oktobra lani, nato še aprila letos, tako da po njegovih besedah »ne moremo govoriti, da ta vlada ne sliši problematike najnižje plačanih v javnem sektorju«.
Sicer pa so danes obravnavali poročilo delovne skupine, ki se ukvarja z novim zakonom o plačah v javnem sektorju. V tem okviru so med drugim razpravljali o vprašanju formule usklajevanja vrednosti plačnih razredov. Da gre za eno od izjemno pomembnih vprašanj, se je po Počivavškovih besedah pokazalo v zadnjih letih, »ko so se, ravno zato, ker se vrednost plačnih razredov ni usklajevala, iskali različni obvodi in načini, kako priti do povišanja plače«.
Danes so se po njegovih navedbah oboji strinjali, da ni dovolj, da zakon določa zgolj obveznost pogajanja o uskladitvi vrednosti plačnih razredov ali zgolj zapis, da se vrednost plačnih razredov uskladi, temveč je treba določiti tudi neko minimalno višino uskladitve, v kolikor do dogovora ne pride.
Kot je še navedel Počivavšek, je vladna stran napovedala, da bo glede formule vlada svoj predlog potrdila v četrtek, na pogajanjih naj bi ga obravnavali prihodnji ponedeljek, ko se bodo ta na krovni ravni nadaljevala. Do konca tedna bo vladna stran pripravila tudi predlog sprememb kolektivne pogodbe za javni sektor v delu, ki je potreben za implementacijo novega zakona o plačah.
Na današnjih pogajanjih so se pogovarjali tudi o predlogu vlade za poenotenje splošnih kriterijev za odmero letnega dopusta. »Nikakor ne gre za zniževanje letnega dopusta v javnem sektorju, ampak za prenovo kriterijev, predvsem pa za poenotenje skozi celotni javni sektor,« je poudaril Pogačar in dodal, da se po predlogu zmanjšuje vpliv senioritete tudi na tem področju.
Sindikati pa so izpostavili, da iz nobenega dogovora, ki so ga sklenili z vlado, ne izhaja, da je to tema pogajanj, je povedal Počivavšek in dodal, da se bodo do vprašanja, ali bodo kriteriji za odmero letnega dopusta v nadaljevanju tudi predmet teh pogajanj ali ne, še opredelili. Štrukelj pa je dodal, da je zanje izjemno pomembno, ali je to vprašanje del paketa in bo torej veljalo, da dokler niso usklajeni tudi glede dopustov, ni nič usklajeno.
Po Počivavškovih besedah se je sicer danes tudi izkazalo, da je v zvezi s potekom pogajanj o odpravi nesorazmerij v osnovnih plačah, ki potekajo po resorjih oz. stebrih, »kar nekaj zmede«. Situacija je po posameznih dejavnostih različna, ponekod so sindikati podali protipredloge, ponekod je odprto še vprašanje poslovnika in tem, ki bodo predmet teh pogajanj. Predvsem pa so številni sindikati opozorili, da vladni predlog ne naslavlja nesorazmerij, ki so nastala v odnosu do zdravstva in socialnega varstva v letih 2001 in 2022, je še povedal Počivavšek.
Pogačar je kot ključno izpostavil, da je bilo na koncu vendarle sprejeto stališče, da nadaljujejo pogajanja po stebrih glede odprave plačnih nesorazmerjih. Sindikatom v stebru državne uprave pa bodo v sredo predstavili tudi predlog novega zakona o javnih uslužbencih, saj je po njegovih besedah prav, da se ga najprej predstavi ključnim deležnikom, torej sindikatom, kasneje pa ga bodo predstavili še javnosti.
