Kaj se je pletlo po glavi 17-letne Američanke iz Iowe, da je sploh razmišljala o najemu morilca (in to celo za otroka!), v javnosti ni znano. Je pa vsaj dvakrat obiskala spletno stran RentAHitman, prek katere je poskušala najeti plačanca. Na njej je izpolnila obrazec, vanj vpisala svoje podatke, pa tudi ime in naslov tarče ter še nekaj drugih podrobnosti. Ni namreč vedela, da gre za nekakšno parodijo strani, prek katere vsako sumljivo »naročilo« pošljejo na lokalno policijo. Tako se je zgodilo tudi tokrat. Srečala se je s policistom pod krinko, za katerega je mislila, da je plačanec, še enkrat mu je razložila vse o tarči, kje živi in kdaj bo doma. Naslednjega koraka ni pričakovala. Moški jo je aretiral zaradi naročila umora sedemletnega otroka. Preiskava najstničinega telefona je pokazala, da je bila njena namera resnična. Zaradi napeljevanja k umoru ji grozi do deset let zapora. Otrok jo je odnesel s celo kožo, pravzaprav se ne on ne starši niso zavedali nevarnosti, ki jim je pretila. Kakšen je bil najstničin motiv za poskus takega dejanja, se ne ve, kakor tudi ne, v kakem odnosu sta bila z otrokom.

Popusti za upokojence, zahvale zadovoljnih strank

Bob Innes iz Kalifornije je stran ustanovil leta 2005, ko je poskušal zagnati podjetje za spletno varnost. Ker se ni prijelo, je nanj kar malo pozabil, pet let kasneje pa našel poln nabiralnik sporočil. »Ali res lahko najamem plačanca? Koliko bi me to stalo?« je zanimalo največ njegovih potencialnih »strank«. Zajela ga je panika, ni vedel, kaj naj stori, zato je za nekaj časa vse skupaj pustil pri miru. Dve leti kasneje je sporočilo »naročnice« spremenilo njegovo življenje. »Pisala mi je ženska, ki je smrt želela kar trem ljudem. Le nekaj ur kasneje mi je poslala vse njihove informacije. Bila je Britanka v Kanadi, trojica pa naj bi jo opeharila za očetovo dediščino. Hotela se je maščevati in nič je ne bi moglo ustaviti,« je Innes za revijo People pripovedoval o svojih začetkih v tem temačnem svetu. Po posvetu s prijateljem je obvestil kanadske oblasti, ki so žensko prijele. Ko je ugotovil, da je preprečil tri umore, ni bilo več poti nazaj. Nova kariera je bila rojena.

Potencialnim strankam bi moralo biti nemudoma jasno, da je stran, ki ponuja celo popuste za skupinska naročila in upokojence, parodija. Če ne prej, bi zainteresirani to lahko ugotovili ob izjavah zadovoljnih strank, ki so se s pomočjo strani znebile osovraženih sorodnikov, sodelavcev, prijateljev. Med njimi je Laura S., ki je moža ujela v postelji z varuško. »Najina zveza je kmalu zatem umrla. Spet sem samska. Hvala, Guido!« se Innes skorajda že norčuje iz potencialnih strank. »Mislil sem, da nihče ne more biti tako neumen. A sem se grdo motil. Ker mislijo, da jih ščiti GDPR, z mano delijo vse svoje osebne podatke – ime, naslov, pa tudi informacije o tarči,« ni mogel skriti presenečenja lovec na morilce.

Pristala v zaporu

Spletna stran ponuja skoraj 18.000 »terenskih operativcev«, torej plačancev, ki diskretno in hitro opravijo umazano delo. Operativci so, kakopak, lokalni policisti pod krinko. Innes po vsakem resnem poizvedovanju o najemu morilca počaka 24 ur, preden obvesti policijo, s čimer potencialnemu naročniku pusti možnost, da si premisli. Po enem dnevu ga vpraša, ali še vedno potrebuje njegovo storitev in ali naj ga poveže z operativcem, s katerim se bo tudi dogovoril o plačilu. Stik z njim je julija 2020 vzpostavila 52-letna Wendy Wein, ki se je želela znebiti bivšega moža. Ukradel naj bi ji namreč okoli 20 tisočakov. »Malce nenavadno je, da vaše podjetje ne deluje na temnem spletu. Veste, ne želim si v zapor. Hvala za vaš čas,« je po poročanju portala CNN v poizvedbi napisala glavnemu med morilci, šefu Guidu Fanelliju. Gospa bi morala zaupati svoji intuiciji, a je bilo sovraštvo do soproga preveliko. Na parkirišču v kraju South Rockwood južno od Detroita se je srečala z Guidom, v resnici policistom pod krinko. Dogovorila sta se za plačilo 5000 dolarjev za umor, dala mu je tarčin domač in službeni naslov ter urnik. V roko mu je stisnila še 200 dolarjev za potne stroške. Wendy se je zaradi svoje naivnosti znašla v zaporu, kjer bo preživela najmanj sedem in največ 24 let.

Odkar stran deluje, je poizvedbo za več informacij izpolnilo kakih 400 oseb. Nekateri so se želeli priključiti podjetju in sami postati plačanci, desetina jih je z umorom mislila resno. Te primere je prevzela policija. A čeravno prav ti osvetlijo pravo naravo spletne strani, da je torej past za trapaste nepridiprave, Innes še vedno prejema zahteve po plačancih. Nekateri se nanj obračajo z druge strani sveta, saj v domovini take ponudbe nimajo.