Slovenija ima približno 0,6 milijarde evrov trgovinskega presežka, 14,4 odstotka vsega slovenskega izvoza gre v Nemčijo. V Sloveniji je dejavnih skoraj 400 podjetij z nemško kapitalsko udeležbo. Zato so rezultati vsakoletne ankete o gospodarskem stanju v srednji in vzhodni Evropi še toliko bolj presenetljivi. Le 75 odstotkov nemških podjetij v Sloveniji je odgovorilo, da bi ponovno investiralo na tem območju. Leto prej je ta delež še vedno znašal 85 odstotkov.
Lokacija je še vedno pozitivno ocenjena glede infrastrukture – prometa, komunikacij in energije. Pogoji za raziskave in razvoj so ocenjeni kot zadovoljivi oziroma dobri. Visoka plačilna disciplina ter kakovost in razpoložljivost lokalnih dobaviteljev so prav tako navedeni kot jasne prednosti lokacije. Cenjeni sta tudi produktivnost in pripravljenost zaposlenih za delo.
Ocena javne uprave se je v raziskavi znatno poslabšala. 83 odstotkov vprašanih je bilo nezadovoljnih ali zelo nezadovoljnih s stopnjo obdavčitve, davčnim sistemom in davčno upravo. Predvidljivost ekonomske politike se je v primerjavi z državami srednje in vzhodne Evrope uvrstila na zadnje mesto. Stroške dela in prožnost slovenske delovne zakonodaje ocenjuje 73 oziroma 65 odstotkov vprašanih kot izrazito lokacijsko pomanjkljivost. Kot je na novinarski konferenci povedala Dagmar von Bohnstein, predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice, so izzivi za podjetja trenutno ogromni: razogljičenje, zmanjševanje tveganja (de-risking) in v nekaterih primerih tudi ločevanje (de-coupling).
