Po drugi strani pa sprostitev meje zadolževanja pomeni nove izdaje zakladnih menic (v predvideni vrednosti okrog bilijona USD), ki bodo vzele nekaj likvidnosti s trgov in lahko dodatno pripomorejo k volatilnosti na trgih. Po drugi strani pa je zanimivo, da je VIX (indeks, ki implicira volatilnost delniških trgov) v petek dosegel najnižjo vrednost po novembru 2021.
Obrestne mere in inflacija
V zadnjih dneh na trgih opažamo nekoliko več volatilnosti zaradi negotovosti glede dodatnih dvigov obrestnih mer ameriške centralne banke, ki se sestane prihodnji teden. Potem ko so trgi še pred nekaj dnevi pripisovali verjetnost dviga obrestnih mer za 25 bazičnih točk na manj kot četrtino, je ta verjetnost včeraj poskočila na več kot 35 odstotkov. Razlog za porast negotovosti je v nepričakovanih dvigih obrestnih mer s strani avstralske in kanadske centralne banke v začetku tega tedna.
Trenutno je širši konsenz, da bo moral Fed vsaj še enkrat dvigniti obrestno mero za 0,25 odstotka z namenom nižanja inflacije v ZDA, glavno vprašanje pa je, ali bodo ameriški centralni bankirji z Powllom na čelu to storili v juliju ali že prihodnji teden. Zagovorniki dviga v juniju se bodo zagotovo sklicevali na presenečenje ameriškega trga dela, saj so ZDA ustvarile več kot 339.000 novih delovnih mest (pričakovanja analitikov so se gibala pri 190.000).
Umetna inteligenca
Odkar je OpenAI objavil chatGPT, delnice, povezane z umetno inteligenco (AI), dosegajo izjemno rast. Delnice tehnoloških gigantov so bili jasni zmagovalci v letošnjem letu, saj je indeks tehnoloških delnic Nasdaq z več kot 25-odstotno rastjo od začetka leta prejšnji teden dosegel 13-mesečni vrh.
V letošnjem letu se je tako pojavilo ogromno podjetij, ki temeljijo na umetni inteligenci, ta pa za razvoj in učenje modelov na ogromni količini podatkov potrebuje ustrezno tehnologijo. Veliki zmagovalec v tej dirki je ameriški izdelovalec čipov Nvidia, katerega delnica je prejšnji teden dosegla rekordno vrednost 419,38 USD. S tem se je Nvidia začasno pridružila ameriškim tehnološkim gigantom s tržno vrednostjo nad bilijonom USD (Microsoft, Google, Apple, Amazon).
Analitiki Goldman Sachsa ocenjujejo, da lahko tehnologije generativnega AI pripomorejo k povišanju globalnega BDP za sedem odstotkov in dvignejo rast produktivnosti za 1,5 odstotne točke v prihodnjih desetih letih.
Zanimiva pa je donosnost delnic v indeksu S&P 500, ki so nepovezane z umetno inteligenco. Analize namreč kažejo, da bi bil indeks trenutno v rdečem, če bi iz njega izvzeli AI-delnice. Prav tako pa bi bila donosnost Nasdaqa za polovico manjša, če bi ga gledali kot enakomerno uteženega in ne glede na tržno kapitalizacijo. To nam pove, da so večji del donosa predstavljale delnice velikih tehnoloških podjetij.
