Mineva 160 let od ustanovitve prvega telovadnega društva na Slovenskem, gimnastičnega društva Južni sokol v Ljubljani. Le leto dni prej je v Pragi nastalo sploh prvo sokolsko društvo pod vodstvom začetnika sokolskega gibanja Miroslava Tyrša. Za očeta slovenske telesne kulture velja Viktor Murnik, pod njegovim vodstvom so trenirali tedanji najboljši slovenski telovadci, denimo olimpionika Stane Derganc, Leon Štukelj in mnogi drugi, sokolska ideologija pa je takrat spodbujala tudi narodno in kulturno zavest. Sokolska zveza Slovenije danes vključuje več kot 60 društev in klubov po vsej Sloveniji, več kot 500 licenciranih vaditeljev in trenerjev, ki delujejo brezplačno, 30.000 članov v rednih športnih programih ter 20.000 ljudi, ki se udeležujejo občasnih programov. Društva ohranjajo in širijo vrednote sokolstva, to so demokratičnost, tovarištvo, domoljubje in spoštovanje maternega jezika, pravi predsednik Sokolske zveze Slovenije Dušan Gerlovič.
Vzgajajo zgledne posameznike
Po besedah Sare Martinšek, predsednice Športnega društva Partizan Sevnica, sokolstvo predstavlja vrednote, ki so oziroma bi morale biti prisotne v vsaki telovadnici, torej red, spoštovanje, trdo delo, medsebojna pomoč. »Takšne vrednote ustvarjajo zrele, zgledne posameznike. V naši telovadnici ni nasilja, ni verbalnih obračunov in nespoštovanja, smo prijazni drug do drugega, sočutni, gojimo lepo komunikacijo. Otroke učimo, da znajo počakati, se med seboj spodbujati in si pomagati.« V sevniškem društvu ponujajo vadbo za vse starostne kategorije, od predšolskih otrok do seniorjev, so tudi prvi v Sevnici, ki so začeli vadbo za otroke in odrasle s posebnimi potrebami. K sodelovanju spodbujajo tudi migrante in njihove otroke, ki se tako lažje vključijo v družbo, razvijajo komunikacijske spretnosti in se tako počutijo sprejete. Vsako leto si prizadevajo čim več sredstev pridobiti na javnih razpisih, tako lahko svojim članom omogočijo brezplačne vadbe, plačljivi so zgolj tekmovalni programi in programi za aktivno odraslo populacijo.
Začetki sevniškega društva, ki danes šteje več kot 470 članov, segajo v leto 1912, v 80. in 90. letih so se sekcije počasi osamosvojile in društvo je zamrlo, leta 2011 pa se je ponovno postavilo na noge, tako da s svojimi aktivnostmi in programi danes predstavlja pomemben del zdravega življenja Sevničanov vseh starostnih skupin. »Ne gre le za učenje športnih veščin, pač pa dejansko tudi vzgajamo. S takšnimi dogodki, kot jih pripravljamo ob 160-letnici, promoviramo zdrav način življenja tako na fizični kot socialni in psihološki ravni.« Sevniški sokoli si želijo svoje programe in aktivnosti razširiti tudi na zunanje športne in rekreativne površine, ki jih je v Sevnici dovolj, vendar v zadnjih letih vse bolj samevajo, dodaja Martinškova.
Več kot petnajst dogodkov
V Sevnici, kjer so podelili tudi priznanja v okviru vseslovenskega sokolskega projekta Miške Eli, je tako potekal prvi v nizu več kot petnajstih dogodkov, ki jih zveza pripravlja ob 160-letnici tega vseslovenskega športnega gibanja. Kot pravi Gerlovič, dogodke pripravljajo v manjših krajih po Sloveniji, predvsem tam, kjer delujejo sokolska društva, s ciljem, da bi se glas sokolstva čim bolj razširil. »Zadnji čas je, da čim glasneje govorimo o temeljih sokolstva in njegovih vrednotah, ki so zelo jasne, torej demokratičnost, tovarištvo, spoštovanje maternega jezika in domoljubje,« je ponovil Gerlovič. V soboto so se v okviru častitljive obletnice v Biljah podali na špargljev pohod, v sredo, 30. maja, se bodo na gradu v Metliki predstavili metliški sokoli, do konca leta pa med drugim sledijo prireditve v Ljubljani, Portorožu, Gorenji vasi, Gorišnici, Ormožu, Murski Soboti, Renčah.
