»Približno 10 odstotkov oziroma 300 slovenskih negojenih avtohtonih rastlin vsebuje toliko strupa, da lahko povzročijo hudo zastrupitev,« je povedala doc. dr. Helena Šircelj z ljubljanske biotehniške fakultete. Dodala je, da še več strupenih rastlin lahko povzroči kronično zastrupitev. Za najbolj strupeno rastlino pri nas je označila sicer neavtohtoni navadni kloščevec, znan tudi kot ricinus. Po njenih besedah se rastline s strupom zavarujejo pred drugimi živimi bitji. Mnogi strupi so grenki ali trpki, s čimer rastlina odvrača napadalce. »Nekatere rastline strupe ustvarjajo in kopičijo ne glede na okoljske razmere, druge jih začnejo ustvarjati ob zaznavi napada,« je pojasnila.
Ustvarjanje strupov je za rastline večinoma zelo energetsko potratno. Na njihovo tvorbo med drugim vplivajo razpoložljive količine svetlobe in vode ter mineralov v tleh. »Rastlina, ki ji primanjkuje svetlobe, ustvarja manj strupov, ker za to nima dovolj energije,« je povedala biologinja in dodala, da lahko včasih pride do povečane tvorbe strupov v rastlini zaradi suše ali napada drugih živih bitij nanjo. Rastlinski strup lahko ustvari tudi organizem, ki ga rastlina gosti. Pri nekaterih travah to vlogo opravljajo simbiotske ali parazitske glive, je razložila Šircljeva.
Ob tem je poudarila, da zaradi razlik v zgradbi in delovanju teles živih bitij rastlinski strupi niso enako strupeni za vse. Koze in ovce naj bi bile manj občutljive za strupe jesenskega podleska, kot so ljudje in konji. Določeni metulji pa strupe v rastlinah koristno uporabijo, saj jih shranijo v telo in se z njimi branijo pred plenilci.
Ljudje se lahko določenim strupom, ki jih najdemo v rastlinah, izognemo s kuhanjem. »Tako recimo izničimo strupenost nekaterih beljakovin v fižolu in drugih metuljnicah,« je razložila Šircljeva. Obenem je opozorila, da so lahko majhni in nadzorovani odmerki zelo nevarnih strupov, ki jih tvorijo rastline, zdravilni in večstransko uporabni: »Skoraj dnevno se pojavljajo novi dokazi o rastlinskih snoveh, ki delujejo proti različnim virusom, bakterijam in glivam ter nekaterim žuželkam, polžem in plevelom. Mnoge od teh se že uporabljajo v medicini in veterini ter za zaščito rastlin.«
Večstranska uporabnost
Podobne ugotovitve o nizkih odmerkih rastlinskih strupov je navedel prof. dr. Samo Kreft z ljubljanske fakultete za farmacijo. Osredotočil se je na njihovo uporabnost v farmacevtski stroki. »Danes se strupene rastline v farmaciji uporabljajo izključno za osamitev snovi z zdravilnimi učinki,« je povedal farmacevt, ki se ukvarja tudi z zdravilnimi rastlinami. Posledično mu nista tuja ne ljudska medicina ne uporaba strupenih rastlin v njej, kar je ponazoril na primeru preobjede, močno strupene rastline, ki raste v delu Julijskih in Kamniških Alp. »Preobjeda se v ljudski medicini uporablja v izredno nizkih, nenevarnih odmerkih, ki pa najverjetneje niso učinkoviti,« je ocenil. Po Kreftovih predvidevanjih gre pri omenjenih odmerkih za učinek placeba, ki je pri strupeni rastlini še toliko večji.
Sogovornik je še izpostavil, da večstranska uporaba strupenih rastlin ni značilna zgolj za današnji čas. Ljudje so strupene rastline za različne namene uporabljali že v zgodovini. »Volčjo češnjo so po eni strani uporabljali za zdravilo, po drugi pa so se z njo za zabavo omamljali in lovili živali. Poleg tega so jo uporabljali kot strup v vojaške in obredne namene.«
Strupov veliko, protistrupov pa malo
»V register zastrupitev je bilo 1. marca letos vpisanih več kot 17.000 prijav zastrupitev in izpostavljenosti škodljivim snovem. Med njimi je bilo 785 zastrupitev z rastlinami,« je zadnje dostopne podatke o številu zastrupitev z rastlinami pri nas predstavila dr. Ana Mavrič iz centra za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC Ljubljana. Povedano drugače: zastrupitve z rastlinami so predstavljale 4,4 odstotka vseh vnosov v register. Zanemarljiv ni niti podatek, da so se v 62 odstotkih vseh zastrupitev z rastlinami zastrupili otroci, stari do šest let.
Zdravljenje zastrupitev z rastlinami je predvsem simptomatično, kar pomeni, da zanje ni specifičnega protistrupa, zato se osredotočijo na simptome, ki jih je določena rastlina povzročila, je opisala Mavričeva. Pripomnila je, da je v toksikologiji nesorazmerje med velikim številom strupov in maloštevilnimi sredstvi, ki preprečujejo njihovo delovanje, že dolgo znano. Simptomatsko se na primer zdravi zastrupitev s sobno rastlino monstera, s protistrupom pa zastrupitev z volčjo češnjo. Toda ustrezno zdravljenje si lahko zagotovimo le, če v primeru zastrupitve pravilno ravnamo – poiščemo zdravniško pomoč in upoštevamo nasvete zdravnikov. »Ljudem svetujemo, naj strupeno rastlino oziroma rastlinske dele, ki so jih zaužili, prinesejo s seboj k zdravniku ali posnamejo fotografije rastline,« je naštela Mavričeva. Zastrupljencem še priporočajo, naj brez zdravniškega posveta ne izzivajo bruhanja in uživajo aktivnega oglja.
