Bliža se poletje in na primorki pričakovano vse stoji. Že od srede aprila praktično ni več ure, ko bi se lahko človek od Ljubljane do morja in nazaj pripeljal, ne da bi obstal v koloni. In tudi ne dneva, ko ne bi promet na južni ali severni ljubljanski obvoznici vsaj za nekaj ur obstal. Kar me je znova spomnilo na to, ko sem pred leti pri Brezovici zagledal gradbišče ob robu cestišča in ves zadovoljen pomislil, da bodo končno vendarle razširili tole našo ubogo avtocesto, nato pa izvedel, da zgolj postavljajo protihrupno ograjo. Ki jo bodo že čez nekaj let, ko bodo res širili cestišče, odstranjevali. Oziroma premikali nekaj metrov v levo.
Goran Vojnović (Foto: )
Naše avtoceste so najbolj natančna prispodoba naše države. Države, ki postavlja protihrupne ograje, kjer bi morala širiti cestišče. In ko ga ne razširi, ob preozko ...
Od krokarjev do hijen – urbano življenje privablja nepričakovane vrste mrhovinarjev. Presenetljivo je njihovo hitro prilagajanje urbanemu življenju,...
Verjetno vsi poznate enega klasičnih tropov v hollywoodskih filmih, ko glavni lik misli, da je ubil_a zlikovca in mu obrne hrbet, s tem pa se znajde...