»Glede nevarne vožnje in poskusa preprečitve uradnega dejanja ali maščevanja uradni osebi mi je žal, da se je to zgodilo. A bežal sem zaradi strahu pred policijo, ker me je v enem od preteklih postopkov pretepla. Ko bom prišel na prostost, si želim urediti življenje, se zaposliti, skleniti partnersko zvezo …« je včeraj senatu višjega sodišča pod vodstvom Andreje Sedej Grčar zagotavljal 32-letni Ljubljančan Klemen Rajnar. Lani poleti je dobil tri leta zapora zaradi nasilništva, divjega bega z avtom po prestolnici in napada na dva policista. Včeraj so obravnavali pritožbo zoper to razsodbo. Rajnarja na sodišče ni bilo, prek videokonferenčne povezave se je javljal iz zapora na Dobu. Tako kot zagovornik Miloš Zarić, ki predlaga, naj ga očitkov oprostijo ali pa sodbo vsaj razveljavijo in odredijo novo sojenje.
22. maja predlani okoli treh zjutraj je skupina mladih pijančevala v eni od ljubljanskih garaž. Zraven naj bi bil tudi Rajnar. Beseda naj bi med drugim nanesla na posilstvo, ki ga je Rajnar obtožen in za katero so mladi izvedeli iz medijev. Zbadanje naj bi se končalo tako, da je Rajnar enega od njih pretepel. Po glavi naj bi ga udaril s pištolo, zahteval, naj gre na kolena in prosi za življenje, potem pa naj bi še ustrelil mimo njega.
Zaradi tega je policija za njim razpisala iskanje, z opozorilom, da je nevaren, lahko tudi oborožen. 25. maja ga je policist na Trgu OF slučajno zagledal za volanom fiata 500 (mimogrede, avtomobila sploh ne bi smel voziti, ker mu je sodnik za prekrške začasno odvzel vozniško dovoljenje). Rajnar se je pognal v beg, ki je vključeval vožnjo po nasprotnem pasu, skozi rdečo, rinil je mimo kolone, da je na nekem avtu odbil vzvratno ogledalo. Ko so ga ustavili, ni izstopil iz avta, ko so ga hoteli izvleči, se je uprl. Eden od policistov je uporabil strokovni prijem, davljenje od zadaj, a naj bi ga Rajnar tako močno udaril v prsi, da je padel. Policistko, ki ga je hotela zagrabiti, pa prijel za roko in ji jo potisnil na hrbet. Spet je sledil beg, a ko ga je policist dohitel, je bil spet deležen udarca v prsni koš, da ga je odneslo v steno bližnje garaže. Tudi ko je bil že vklenjen, naj bi policistu grozil, naj dobro premisli, ali ga bo prijavil. Policistki pa v pozdrav pomahal s sredincem.
Ravnal nagonsko
Rajnar trdi, da ga pri prvem dogodku pri garaži sploh ni bilo zraven. Pri tem je vztrajal tudi včeraj, češ da sta se z oškodovancem prvič videla na sojenju. V resnici je bilo tako, da je oškodovanec v sodni preiskavi eksplicitno zatrdil, da je bil napadalec Rajnar, na glavni obravnavi pa ne on ne priče niso bili več tako odločni. Obtoženi je višje sodnice opozoril, da na kraju niso našli nobenih njegovih sledi in da torej za krivdo ni nobenih dokazov.
Kar zadeva nevarno vožnjo, je zagovornik izpovedi policistov in prič označil za pretirane. Dejal je tudi, da bi policist ob aretaciji lahko ravnal bolj skrbno. Vedel je, da na pomoč prihajajo patrulje, pa je vseeno začel Rajnarja vleči iz vozila. Po Zarićevem mnenju je obtoženi ravnal nagonsko, ko ga je policist začel daviti. »Res je poskušal pobegniti, ni pa bil namerno nasilen. V tem primeru bi bile poškodbe policistov bistveno drugačne,« je izjavil in podvomil, ali je šlo pri policistih resnično za lažje poškodbe, kot jih je ocenil izvedenec. »Po mojem so bile minorne. In vprašanje je, ali bi jih izvedenec opredelil za take, če ne bi šlo za policista,« je dejal. Rajnar pa da je zaradi policistovega udarca dobil resno poškodbo na glavi. Tako obtoženi kot zagovornik sta opozorila tudi na ugotovitve izvedenke klinične psihologije, da se Rajnar zaradi preteklih izkušenj policije boji in da to (poleg travm iz otroštva) vpliva na njegove reakcije.
Sodba višjega sodišča bo znana čez nekaj tednov.
