Andrej Čotar pripoveduje, da v plezalnem centru v Šempetru, ki se razteza na približno tisoč kvadratnih metrih, vsakodnevno srečuje ljudi, ki jim je plezanje temeljno spremenilo vsakodnevno življenje.
»V našem društvu izhajamo iz predpostavke, da smo plezalni center zgradili za to, da ga bodo ljudje uporabljali, in ne za to, da bi z njim kovali dobičke. Zato smo eni redkih, če ne edini tovrstni pokriti športni park, ki otrokom in mladostnikom do 16. leta starosti omogoča popolnoma prost vstop. Plezanja ne vidimo zgolj kot še enega športa, recimo žoganja, ampak kot aktivnost, ki ima ogromno pozitivnih lastnosti za zdrav razvoj. Ni naš namen, da bi otroke potiskali do fizičnih meja in iz njih delali vrhunske športnike, ampak si želimo, da postanejo vrhunski ljudje. Da veščine, ki jih dobijo pri plezanju, uporabijo v življenju.«
Varna igra za otroke in odrasle
V društvu vsak dan od ponedeljka do petka izvajajo plezalne krožke in vadbe za otroke, starejše od šestih let. »Srečo imamo, da imamo v društvu mlade, razgledane in inovativne inštruktorje in vaditelje, ki imajo močan socialni čut. Naš največji cilj je dobro vzdušje v lokalnem okolju in ko vidimo, da so uporabniki zadovoljni, svoje aktivnosti izvajamo z velikim zanosom,« pripoveduje Andrej Čotar.
»Lepo je vedeti, da otroci svojo željo po igri pri nas lahko izrazijo v varnem prostoru, kjer so povsod blazine in premišljene aktivnosti. Brezskrbno lahko plezajo, skačejo, se igrajo ter tako celostno razvijajo svoje motorične, pa tudi druge sposobnosti. Učijo se, kako pristopiti k reševanju neke plezalne zagonetke, kako se soočiti s frustracijo, ko jim nekaj ne uspe, in pri tem vztrajati. Se v okviru neke skupine izpostaviti v smislu svojih slabosti in prednosti. Vse to so spretnosti, ki jih lahko otroci nato uporabijo v svojem življenju.«
Andrej Čotar pravi, da jim zaradi velikega zanimanja pogosto zmanjka časa in usposobljenega kadra, da bi lahko izpeljali vse ideje, ki so jih v svojem centru že preizkusili in za katere vedo, da delujejo. »Na žalost so naše kapacitete omejene, a plezanje smo razširili na vsa možna področja. V preteklosti smo veliko izvajali plezalne terapije za hiperaktivne otroke, pa tudi za otroke z diagnosticiranim ADHD. Vrhunska stvar, vam povem. Ves napredni svet je že zdavnaj prepoznal potencial športnega plezanja za duševno zdravje odraslih, mladine in otrok, le pri nas se še zmeraj najde kakšna psihiatrinja, ki bo tovrstno aktivnost odsvetovala kot potencialno nevarno, ker pač sama nima rada športa. Seveda sedaj malce karikiram, pa tudi ne želim posploševati. Le naše izkušnje kažejo, da so lahko učinki športnega plezanja pogosto prav neverjetni.«
Plezanje kot terapija
Čeprav so v centru zaradi natrpanega urnika z otroškimi vadbami nekoliko oklestili tečaje za odrasle, vseeno vsak dan poskrbijo za to, da na stenah zamenjajo plezalne smeri in tako poskrbijo, da imajo ljudje, ki prihajajo v center plezat, vsak dan drugačne izzive. »Radi ponudimo možnost plezanja novitet, ki jih redno postavljamo v dopoldanskem času,« pojasnjuje Andrej Čotar. »Poleg tega enkrat na mesec gostimo tudi manjšo balvansko ligo, ki je namenjena druženju plezalnih navdušencev in ki v našem centru zmeraj posrbi za obilico dobre energije.«
Posebnost društva je tudi, da zmorejo izvajati rehabilitacije in fizioterapije za uporabnike varstveno-delovnega centra. »Rezultati so sijajni. Tudi ljudje, ki so imeli težke travmatične izkušnje, so prek tovariškega odnosa in gibanja dosegli izjemne preboje. Pomembno je, da se pri nas počutijo sprejete, mi pa se znamo odzivati na potrebe vsakega uporabnika. K nam hodijo tudi ljudje, ki se bojijo višine. Korak za korakom se urijo v gibanju na meji svojega strahu in ko zmorejo premagati to oviro, so občutki izjemni,« pripoveduje Andrej Čotar.
»Prav v teh dneh bomo gostili tudi Društvo slepih in slabovidnih, v preteklosti smo veliko izvajali teambuildinge za različne organizacije. Vsako poletje imamo počitniško varstvo za otroke … Ogromno stvari počnemo in odzivi so res lepi. To nam ogromno pomeni, zelo smo ponosni na pot, ki smo jo prehodili. Pred dvajsetimi leti smo v naših krajih govorili kvečjemu o planinskih kočah. Pokrita plezalna dvorana? Imeli so nas za nore! Danes nam zadovoljstvo uporabnikov govori, da smo stopili na pravo pot. V časih, ko vsi delujemo v stresnih okoljih, ko smo preobremenjeni in hiperproduktivni, pozabljamo, kje je naše pravo življenje. Plezanje nam podari kakovosten odmik od norega vsakdana, ki nas podpre v duhu in telesu in naredi, da se v svet podamo z novo močjo,« poudarja Andrej Čotar.
