Strah pred recesijo je na trgu še vedno prisoten, saj so centralne banke po vsem svetu zvišale stroške zadolževanja, da bi preprečile naraščajočo inflacijo. Danes bo ključno obrestno mero po pričakovanjih vnovič zvišala ameriška centralna Federal Reserve, v četrtek bo sledila še Evropska centralna banka.
Morebitna recesija je med vlagatelji povzročila skrbi, da bi se posledično zmanjšalo povpraševanje po energentih. Posledično se je cena za sod teksaške nafte, ki bo dobavljena junija, prvič, odkar je razširjena skupina proizvajalk nafte Opec+ pred mesecem dni napovedala zmanjšanje proizvodnje, spustila pod mejo 70 dolarjev.
Okoli 14. ure po srednjeevropskem času je bilo treba za 159-litrski sod teksaške nafte odšteti 69,56 dolarja, kar je 2,10 dolarja manj od torkove končne vrednosti. V Londonu pa so se julijske terminske pogodbe za severnomorsko nafto brent doslej pocenile za 2,08 dolarja na 73,24 dolarja za sod.
Nedavni padci so izničili dobiček, ki je bil zabeležen po napovedanem zmanjšanju proizvodnje v začetku aprila, poroča AFP. »Negativni pritiski na cene na naftnih trgih bi se lahko nadaljevali, dokler ne bo jasno, da se bomo izognili veliki recesiji in da rast svetovnega povpraševanja po nafti ne bo zaustavljena,« je dejal Stephen Innes iz družbe SPI Asset Management.
Opec in nekatere druge proizvajalke na čelu z Rusijo, ki tvorijo skupino Opec+, so v začetku aprila napovedale največje znižanje proizvodnje nafte od začetka pandemije covida-19 leta 2020. V obdobju od maja do konca leta bodo proizvodnjo zmanjšale za več kot 1,6 milijona sodov dnevno, od tega Rusija in Savdska Arabija za po 500.000, Irak za 211.000, Združeni arabski emirati za 144.000, Kuvajt za 128.000, Kazahstan za 78.000, Alžirija za 48.000 in Oman za 40.000 sodov.
