Delo na vrtu je konec koncev lahko tudi zabavno in sproščujoče, vsekakor pa zelo koristno. Na koncu ne le točno vemo, kaj jemo, ampak nenazadnje tudi prihranimo, ko svojo ozimnico uživamo še dolgo v zimskem času.

Zdrava tla – zdrava hrana

Zdrava prehrana se začne s pripravo tal v vrtu. Če so namreč tla bogata s hranili, bo taka tudi naša hrana. A le s pravim izborom visokokakovostnega organskega gnojila si lahko zagotovimo najboljšo kakovost pridelka. Hkrati pa ga lahko povečamo tudi za 30 odstotkov.

Anorgansko ali organsko gnojilo – kje je razlika?

Anorganska gnojila so sintetični izdelki, ki vsebujejo merljive komponente določenega hranila. So cenejša, vendar jih je treba uporabiti večkrat, saj se hitro izperejo. Organska gnojila so naravni proizvod rastlinskega ali živalskega izvora. Rastline so se razvile z uporabo organskih virov, zato je organsko gnojilo rastlinam še posebno prijazno. Organske snovi tudi izboljšajo strukturo tal in prenos vode, predvsem pa povečajo tvorbo humusa v tleh.

Testi učinkovitosti v strokovnih laboratorijih in pri uporabnikih so pokazali, da je z uporabo organskega gnojila, ki je primeren za ekološko pridelavo, pridelek večji in boljše kakovosti: plodovi imajo več suhe snovi z vlakninami, minerali, vitamini in antioksidanti. S tem pa tudi boljši okus.

Kdaj obdelujemo zemljo

Pomembno je vedeti, da zemljo obdelujemo le takrat, ko je suha in topla ter ni močnega vetra. V nasprotnem primeru uničujemo strukturo tal ter mikroorganizme, ki živijo v njej. Spomladi je priporočljivo le rahljanje zemlje z vilami, ki jih zapičimo v zemljo ter zasukamo. V nasprotnem primeru uničujemo strukturo tal z mešanjem posameznih plasti. Lopatanje (»štihanje«) je bolj primerno za jesensko obdelavo tal. Vrtno zemljo pripravljamo okoli 2 tedna pred sejanjem ali sajenjem, ne več, ker se lahko zaradi vremenskih dejavnikov struktura zemlje spremeni in je bilo naše rahljanje zaman. Lahka, peščena tla so najbolj primerna za rahljanje, saj se v spomladanskih dneh hitro segrejejo.

V težkih, ilovnatih tleh z veliko vsebnostjo glinenih delcev se voda dobro zadržuje, vendar zaradi zbite in trde strukture rastline težje razvijejo koreninski sistem. Poleg tega imajo veliko težavo z rastjo predvsem korenovke in gomoljnice, saj so plodovi (gomolj, koren) manjši, slabo razviti ali nenavadnih oblik, ker se ne morejo normalno razvijati.

Rahljanje težke zemlje se ne zgodi kar čez noč. Potrebnih je več sezon in kar nekaj dela, preden zemljo spravimo v želeno »rahlost«. Začnemo spomladi z dodajanjem fino mletega apnenega peska. Sredstvo potresemo po vrhu zemljo in z lopato ali vilami zmešamo z vrhnjo plastjo zemlje, do globine največ 20–25 cm. Lahko uporabimo tudi frezo in z njo zmešamo sredstvo z zemljo. Poleg rahljanja sredstvo tudi dobro veže nase naravni dušik, ki je tako rastlina na voljo daljši čas. Za večji in hitrejši učinek uporabimo še kamninsko moko, ki vsebuje minerala bentonit in zeolit. Primerna sta za uporabo v Sloveniji, ker imata zelo nevtralne lastnosti. Struktura mineralov je zelo pomembna, saj sta zelo porozna, kar v praksi pomeni, da dobro vežeta nase organsko snov ter vodo in hranila. Če imamo zelo težka in glinena tla, postopek ponovimo jeseni.

Gnojimo torej ekološko

Brez humusa rodovitnih in živih tal ni. Humus je organska molekula, ki obstaja samo v tleh. Organski del humusa nastane z oksidacijo organske snovi, pri kateri sodelujejo mikroorganizmi in številni drugi prebivalci tal, ki presnavljajo organsko snov. Gre za reciklažo organske snovi, zato nastaja povsod, kjer je prisotna organska snov. Da vzdržujemo humus, moramo v tla vnašati organsko snov. Zato puščamo koreninski sistem v tleh, vdelamo rastlinske ostanke v tla, uporabljamo zastirko in gnojimo z ekološkim organskim gnojilom. Za enostavno uporabo se organska gnojila stisne v obliko peletov, kar omogoča pravilno odmerjanje gnojila na površino vrta. Organska gnojila, zmešana z zemljo, se namreč topijo v vodi, vežejo se s talnimi delci in so zato rastlinam na voljo glede na njihove potrebe skozi celotno rastno sezono. Ob tem ni zanemarljivo niti dejstvo, da ima vezava organskega gnojila s talnimi delci pomembno vlogo tudi pri varovanju okolja, saj se ne izpira v podtalnico.

Kolobar

V ekološkem vrtnarjenju je kolobar osnova vsega, saj z njim na povsem naraven način zmanjšamo pojav bolezni in škodljivcev, obenem pa vrtnine veliko bolje uspevajo. Osnova štiriletnega kolobarja je delitev vrta na 4 dele ali poljine, znotraj katerih bomo sejali in sadili različne zelenjadnice. To nam omogoči celoletno pridelavo različnih vrst zelenjave in možnost spravila več kot enega pridelka iz iste gredice v vsej sezoni pridelave.

Kolobarjenje nam pomaga urejati sistem sajenja, gnojenja in obdelave tal, tako bomo dolgoročno privarčevali čas in denar. Kolobar je zelo zahteven in da si olajšamo delo, lahko uporabimo povsem brezplačno aplikacijo naredivrt.si.

Princip kolobarja je, da na isti gredici menjavamo vrtnine. Vsako leto naj rastejo rastline iz druge skupine. Pri tem je zelo pomembno, da se zavedamo, da so si številne vrtnine med seboj sorodne, zato moramo ob menjavi rastlin ali kolobarjenju upoštevati še to.

Brez planiranja seveda ne gre, sicer se proti koncu sajenja nekje v maju kar hitro znajdemo v kotu. Preprosto nam ne ostane več prostora, kamor bi lahko posadili zadnje vrtnine. Zato običajno pristanejo na gredici, kjer so rasle že prejšnje leto.