Kam in kako posadimo
Za dober pridelek in manj bolezni je za vzgojo jagodičevja potrebna izrazito sončna lega. Jagodičastih rastlin nikoli ne smemo saditi v senčne lege kot podrast ali za poslopji. Grmički morajo biti posajeni tako, da imajo dovolj svetlobe in prostora. Izjema so ameriške borovnice, ki pa so lahko le del dneva v senci kakšnega večjega drevesa. Vzpenjavke, kot je šisandra, potrebujejo takšno lego, kjer so noge (korenine) v senci in glava (plodovi) na soncu.
Najboljša zemlja za jagodičevje je lahka, rahlo kisla in humusna. Kjer imamo bolj bazična tla, bo hitro prišlo do bledice in zakrnele rasti. Prav tako jagodičevja nikoli ne sadimo v težka glinasta tla. Če imamo vrt na težjih tleh, za jagodičevje pripravimo višje gredice ali greben, ki jim dodamo različne dodatke za bolj zračna tla (sekance, žaganje …). Ko kupimo sadike, naj bo sadilna jama 50 cm široka in do 40 cm globoka. Če je zemlja bolj glinena, primešamo kakšno kakovostno šotno zemljo. Vedno pri sajenju dodajamo gnojilo Bio Plantella Nutrivit za jagode in jagodičevje. Tako bo rast enakomerna in bo dovolj hranil za cvetove in plodove.
V vrste ali celo kot živo mejo
Najlažje za obdelavo in obiranje bo, če jagodičevje sadimo v vrste. S tem si olajšamo vzdrževanje prostora pod grmi, v katere pogosto silijo pleveli. Sadne vrste, ki imajo enako življenjsko dobo ali za gojenje potrebujejo oporo, sadimo skupaj. Če bomo sadili maline, vedno v eno vrsto sadimo le eno sorto, ker se lahko hitro zgodi, da pride do težave, ko se ena sorta razraste v drugo in jo prevlada. Prav tako je treba za maline in robide narediti oporo iz močnega lesa ali pa uporabimo kar betonske stebre. Za ti dve rastlini naj bo višina opore dva metra.
Jagodičevje lahko sadimo tudi kot živo mejo. Za to sta zelo primerna črni ribez in aronija, ker s svojimi plodovi ne privabljata nepovabljenih obiralcev in ker imata grma lepo in omejeno rast. Prostor pa jim lahko najdemo tudi na manjših mestih, na primer na balkonih in terasah v posodah (maline, borovnice …) ali visečih posodah (jagode).
Ameriške borovnice zahtevajo več
Več dela, več oskrbe pri sajenju in vzgoji, ampak to nagradijo z zelo dobrim pridelkom. Potruditi se moramo že pri samem izkopu za sajenje. Sadilna jama za borovnice mora biti široka okoli 80 cm. Naj ne bo pregloboka, do 50 cm. V tla ne sodi nikakršna plastična folija ali celo plastični sodi. Ne bo prišlo do »mešanja« zemlje. V sadilno jamo na dno namestimo mrežo proti voluharju ali pa enostavno posadimo sadiko v mrežo proti voluharju. Ob straneh lahko namestimo naraven filc, ki bo služil zadrževanju vode. Na vrsti je zasutje sadilne jame. Ameriške borovnice so kisloljubne rastline, ki potrebujejo za uspešno rast pH med 3,5 in 5,5, zato jamo napolnimo z naravno Zemljo za borovnice Bio Plantella. Ta vsebuje tudi organsko gnojilo za začetno rast ter bioaktivno glino, ki zagotovi boljše zadrževanje vode. Ko polnimo luknjo, vsako plast (vrečo) zemlje sproti dobro namočimo z vodo in dodamo kakšno lopato zemlje, ki smo jo izkopali. Ne sadimo pa borovnic v zemljo, ki smo jo vzeli iz gozda pod iglavci. Ta ni dovolj kisla, zato rastline v nekaj letih propadejo.
Izjemno pomembno je uporabiti pravo gnojilo, s katerim bomo vzdrževali kisel pH zemlje. Zato uporabimo povsem naravno organsko gnojilo Nutrivit za ameriške borovnice Bio Plantella. Dovoljeno je tudi v ekološki pridelavi in ker je organsko gnojilo, so hranila na voljo rastlinam daljši čas. Kljub temu jih gnojimo vsaj trikrat na leto.
Pri sajenju namenimo našemu nasadu borovnic zastirko. Ta je lahko iz iglic iglavcev ali pa uporabimo žaganje iglavcev. Tako bomo močno zmanjšali izhlapevanje vode. Zaščita čez zimo je prav pomembna, saj ima rastlina plitev koreninski sistem, ki ga je treba zaščititi. Najbolj enostavna je uporaba smrekovih vej, saj se bodo iglice osule in postale del zastirke.
Vanes Husić, univ. dipl. inž. agr., Plantellin strokovnjak
