V naših osnovnih šolah Gaussova krivulja pri porazdelitvi ocene ne obstaja več, že dolgo ne. Ne pravim, da bi morala, pravim le, da je potreben temeljit razmislek o ocenjevanju in tudi postavljenih standardih znanja. Ne moti me tekmovalnost, otroci vedno tekmujejo, če ne s svojimi sošolci, pa s samim seboj. A hkrati je izredno pomembno, da v šolah poleg tekmovalnosti obstaja solidarnost. Če tekmovalnost pomeni, da učenec svojemu sošolcu ne pokaže zapiskov, če mu ne želi pomagati pri učenju, je nekaj hudo narobe. Če pa tekmujejo, kdo bo imel boljše znanje, hkrati pa si med seboj pomagajo, ne vidim težav. Dober šolski sistem je tisti, ki vsakemu učencu omogoča možnosti za njegov optimalni razvoj. Kar pomeni, da ima dobre možnosti učenec, ki je izrazito nadarjen, je tudi učenec, ki ima primanjkljaje na nekem področju. Takšen sistem zahteva izvrstne učitelje in druge pedagoške delavce. Take, ki so sposobni prepoznati potrebe posameznega učenca, ki so sposobni izvajati individualizacijo.
Nepreslišano: Dr. Janez Vogrinc dekan Pedagoške fakultete v Ljubljani
Delovna skupina, ki jo vodim od začetka letošnjega leta, ima jasno nalogo. To je pripraviti nacionalni program razvoja vzgoje in izobraževanja za naslednje desetletno obdobje. Nimamo omejitev, kaj naj delamo, kaj moramo predlagati, predvidevam pa, da na koncu ne bodo nastali le lepotni popravki. V zadnjem obdobju je bilo namreč na področju vzgoje in izobraževanja veliko sprememb, ki so bile vpeljane parcialno, dogajajo se korenite družbene spremembe, napredek v znanosti in tehnologiji, potreben je temeljit premislek, treba je predlagati nove rešitve.
Prof. dr. Janez Vogrinc, dekan, Pedagoška fakulteta Univerza v Ljubljani
