Slovenska alpska smučarka Tina Robnik je na včerajšnji tiskovni konferenci v prostorih Smučarske zveze Slovenije uradno sporočila, da končuje športno pot. Pri 31 letih si je našla nove izzive. Lučanka je sicer po izobrazbi socialna delavka, a svojo prihodnost vidi na drugem področju. Kot izredna študentka se bo namreč vpisala na študij fizioterapije. Kam jo bo ponesla prihodnost, še ne ve, se pa zaveda, da mora najprej svoje telo rehabilitirati do faze, da bo lahko normalno živela. Njena trenutna realnost je hoja s pomočjo bergel, pot do cilja pa bo še dolga.

Ko smo se po uradnem koncu tiskovne konference pogovarjali s Tino Robnik, se je šele bolj sprostila. Govorila je, kaj vse je pozabila povedati ter se bolj sproščeno ozrla v prihodnost. Dejala je, da je imela pri zadnjem padcu, ki ga je doživela na februarskem treningu v Kranjski Gori, precej sreče, da ni umrtvičila živca v nogi. Zato bo lahko morda še letos normalno hodila. Pred tem pa jo čaka rehabilitacija zloma noge, po kateri bo jeseni sledila vnovična rekonstrukcija prednjih kolenskih križnih vezi.

Želela bi si bolj uživati

»Utrpela sem kar osem zlomov kosti, dvakrat sem si strgala križno vez ter si večkrat izpahnila ramo. Po vsaki poškodbi sem imela veliko poguma, volje in motivacije ter vedno verjela, da se lahko vrnem nazaj. Kot poseben uspeh lahko štejem vrnitev po zelo hudi poškodbi hrbtenice,« je zapisala na družbenem omrežju. Med vsemi težavami je izpostavila, da ji je bilo najtežje po poškodbi hrbtenice. Na vprašanje, ali ji je vrhunski šport več dal ali vzel, je odgovorila, da je bila deležna obojega, a vseeno verjame, da ji je več dal. »Ogromno sem se naučila. Verjamem, da bom znala na podlagi izkušenj lažje preskočiti kakšno oviro, ki me čaka v življenju. Ničesar ne obžalujem. Morda bi kdaj izbrala kakšen drugačen scenarij, a mi hkrati ni žal nobene odločitve,« je odgovarjala po novem alpska smučarska upokojenka.

»Kaj bi spremenila v športni karieri, če bi imela to moč? Da bi v smučanju bolj uživala. Ves čas sem se gnala naprej, si zastavljala najvišje cilje,« poudarja Tina Robnik ter dodaja, da je v svoji karieri najbolj hvaležna družini, Smučarski zvezi Slovenije ter sponzorjem. Za razliko od številnih slovenskih športnikov ni bila nikoli zaposlena v javni upravi, temveč si je v zasebnem sektorju odpirala vrata prihodnosti. Le-te si je včeraj uradno odprla tudi na Smučarski zvezi Slovenije, saj ji je vodja panoge za alpsko smučanje Miha Verdnik dejal, da je v smučarski druščini vselej dobrodošla. Tudi direktor smučarske zveze Uroš Zupan je pritrdil obljubam. Tina Robnik je nedvomno športnica, ki je imela jekleno voljo, da se je vselej vračala po poškodbah, vsak njen smučarski zavoj je bil vreden večjega odrekanja kot od marsikaterega športnika.

Vedela, da je bil padec zadnji

V športni karieri ni imela vzornikov. Žal ji je, ker ni izkoristila vsega potenciala, ki ga je imela in v katerega je verjela. Vesela je, da si je izbrala šport, v katerem je bila v naravi, hkrati pa obdana s hribi in gorami. Športnikom sporoča, da se je moč ob karieri posvečati tudi študiju, a dodaja: »Vsak športnik, ki želi diplomirati, mora biti v svojih ciljih realen. Sama med sezono nikoli nisem študirala, saj nisem imela časa in energije. Študiju sem se posvečala po koncu sezon. A to ni samoumevno. Ob sebi moraš imeti okolico, ki te podpira. Jaz sem jo našla na fakulteti za socialno delo, zato sem ji neizmerno hvaležna. Lahko sem opravljala izpite, ko sem imela čas, hkrati pa sem opravičeno manjkala pri nekaterih sicer obveznih vajah.«

Ob svojem tekmovalnem slovesu Tina Robnik ni točila solza. Čutiti je bilo moč, da se je za takšen korak odločila že prej. »Ob zadnjem padcu se ne spominjam skoraj ničesar. Da ste bili na smučišču prisotni tudi vi, slišim prvič. Ne znam opisati, kako zelo me je bolela noga. Sem se pa zavedala, da sem kot tekmovalka padla zadnjič v življenju. Verjamem, da bom nekoč znova uživala v alpskem smučanju. A najprej me čaka dolga pot rehabilitacije. Žal jo zelo dobro poznam, zato dobro vem, kaj me čaka,« je sklenila športnica, ki se je bomo vselej spominjali po pozitivni energiji in jekleni volji.