Potovanje voditeljice samoupravnega otoka sledi obisku njenega predhodnika na kitajski celini, ki se tam mudi od ponedeljka. Ma Ying-jeou, ki je vodil Tajvan med letoma 2008 in 2016, je sploh prvi aktualni ali nekdanji voditelj Tajvana, ki je obiskal Peking od razcepa Kitajske ob koncu državljanske vojne leta 1949.
»Zunanji pritiski ne bodo ovirali naše odločenosti, da postanemo globalni,« je Tsai povedala pred odhodom. »Smo mirni in samozavestni. Ne bomo podlegli in ne bomo izzivali drugih,« je zatrdila.
Predsednica bo svoje desetdnevno potovanje začela v New Yorku, nadaljevala pa ga bo s srečanjem z gvatemalskim kolegom Alejandrom Giammattejem in belizejskim premierjem Johnom Bricenom v njunih državah, so sporočili z njenega urada. Belize in Gvatemala sta namreč med 13 državami, ki imajo vzpostavljene uradne diplomatske stike s Taipeijem in ne s Pekingom.
Iz te skupine držav se je v nedeljo s prekinitvijo stikov s Tajvanom izločil Honduras. Odkar je Tsai leta 2016 prevzela predsedniški položaj, se je za to potezo odločilo že devet držav.
Tsai se bo nato na poti domov ustavila še v Los Angelesu, čeprav srečanja z McCarthyjem ali predsedničinega programa potovanja v Taipeiju niso potrdili. Britanski časnik Financial Times je v začetku meseca poročal, da naj bi se Tsai s predsednikom predstavniškega doma ameriškega kongresa namesto v Taipeiju srečala v Kaliforniji, čeprav je ta izrazil interes za obisk otoka, tako kot je to avgusta lani storila njegova predhodnica Nancy Pelosi, kar je sprožilo buren političen in vojaški odziv Pekinga.
Peking: Srečanje bi ogrozilo mir in stabilnost
V Pekingu so postanek tajvanske predsednice v ZDA danes označili za novo provokacijo. »Tako imenovani tranzit tajvanske voditeljice je v bistvu provokacija, katere cilj je doseči neodvisnost s podporo ZDA,« je dejal tiskovni predstavnik kitajskega urada za tajvanske zadeve Zhu Fenglian in dodal, da bo morebitno srečanje Tsai z McCarthyjem ogrozilo mir in stabilnost v Tajvanski ožini.
Čeprav Tajvan od konca državljanske vojne leta 1949 deluje neodvisno od kitajske celine, pa Peking otok v okviru politike ene Kitajske še naprej obravnava kot del svojega ozemlja. K ponovni združitvi je na nedavnem zasedanju ljudskega kongresa znova pozval tudi kitajski predsednik Xi Jinping.
ZDA ostajajo najpomembnejša mednarodna zaveznica Tajvana in njegova največja dobaviteljica orožja kljub temu, da so leta 1979 spremenile svoje diplomatsko priznanje v korist Kitajske.
Nekdanji predsednik Tajvana Ma medtem nadaljuje svoj obisk kitajske celine. Ob vojnem spomeniku v Nanjingu je v torek med drugim dejal, da si morata obe strani prizadevati za mir. »Ker ko pride do vojne, ni ničesar, kar bi lahko nadomestilo izgube,« je poudaril in dodal, da ljudje z obeh strani Tajvanske ožine pripadajo isti Kitajski, le da si to drugače interpretirajo kaj to pomeni, poroča španska tiskovna agencija EFE.
