Letalska povezljivost Slovenije strmo pada že od leta 2019, ko je propadel domači letalski prevoznik Adria Airways. Drugi močan udarec je letalskemu prometu zadala pandemija covida. Čeprav je prizadela vse države po Evropi in svetu, pa podatki kažejo, da je okrevanje slovenskega letalskega prometa med najslabšimi v EU,« je ob današnji predstavitvi programa za večjo letalsko povezljivost Slovenije v letih 2023-2025 opozorila infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek.
Kot je dejala, je v preteklem letu v primerjavi z letom 2019 število letov v Sloveniji upadlo za 32 odstotkov, potnikov je bilo 44 odstotkov manj, ob tem pa je za 56 odstotkov upadlo tudi število letalskih povezav, kar predstavlja največji upad med vsemi evropskimi državami. .
Reševanje v dveh korakih
Vlada se je reševanja problema lotila v dveh korakih. »Prvi je program za večjo letalsko povezljivost, drugi pa iskanje možnosti za ustanovitev novega slovenskega letalskega prevoznika,« je pojasnila Bratuškova. Vlada je glede prvega koraka pripravila interventni zakon, ki ga je DZ tudi že potrdil. Ta predvideva dodelitev subvencij prevoznikom za vzpostavitev dodatnih linij iz Slovenije, po katerem bi država subvencionirala letališke pristojbine za vsa tri mednarodna letališča (Ljubljana, Maribor in Portorož) v višini 50 odstotkov. Za subvencije bo v naslednjih treh letih na voljo 16,8 milijona evrov, oziroma 5,6 milijona evrov letno. Ta sredstva so po besedah Bratuškove zagotovili že v okviru sprejetega proračuna.
»Gre za izjemno pomembno temo, ki ima velike multiplikativne učinke,« je dejal minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han. »Če ne bo dobrih letalskih povezav, tudi gospodarstvo in turizem ne bosta v dobri kondiciji. Brez povezljivosti ne more biti dobrega in izvoznega gospodarstva ter turističnega obiska, zato mora država pomagati,« je poudaril in zagotovil, da obe ministrstvi delata »z roko v roki in sta povsem poenoteni«.
Razpis naj bi bil objavljen še v tem mesecu
Programu mora zdaj dati zeleno luč Evropska komisija, glede česar pa sta Bratuškova in Han optimistična in pričakujeta, da bo razpis objavljen še v tem mesecu. »Smo skoraj v vsakodnevnih stikih. Naš cilj je, da bi bil razpis objavljen 24. marca,« je povedala Bratuškova. Za prijave bo na voljo 30 dni.
Osrednja točka programa je razpis za subvencioniranje letalskih povezav. Te so razdeljene v tri kategorije. Na prednostnem seznamu je 10 prog, - Dunaj, Bruselj, Koebenhavn, Atene, Madrid, Amsterdam, Helsinki, Praga, Berlin in Skopje. Kot je dejala Bratuškova, bodo seznam, če bo po prvem krogu ostalo še kaj sredstev, razširili še na sedem letališč, in sicer na Rim, Stockholm, Oslo, Barcelona, Lizbona, Priština in Pariz. Če bo še sredstev, pa bodo na ta seznam uvrstili vse destinacije na ozemlju skupnega evropskega prostora, torej Norveško, Islandijo in zahodni Balkan. »Program smo razdelili na dva dela, na direktne povezave in na vozlišča, iz katerih gredo proge naprej po svetu,« je pojasnil Han. Kot je dejal, se poomembne pomembne povezave z Zahodnim Balkanom, ki so bile »za časa Adrie Aiways tudi najbolj uspešne«.
V drugem koraku ustanovitev novega slovenskega letalskega prevoznika
Na vladi v drugem koraku načrtujejo ustanovitev novega slovenskega letalskega prevoznika, kar pa po besedah obeh ministrov zahteva čas. »Tudi če se bo država odločila za novega prevoznika, bo to dolgotrajen proces, traja lahko leto ali več. Zato smo šli v dveh korakih, najprej prek subvencioniranje prog, v drugem pa bomo iskali dolgoročno rešitev problema, « je dejala Bratuškova in dodala, da bodo na vladi o možnostih vzpostavitve novega letalskega prevoznika razpravljali, »ko bodo narejene poglobljene analize, ki pa se sedaj že pripravljajo«. Po Hanovih besedah nam časa zmanjkuje, zato je zdaj predvsem pomembno čim prejšnje ukrepanje.
