Verjetno največja strateška sprememba, ki jo predlaga dokument, je prehod iz zdravstvene politike, ki so jo do zdaj vodili večinoma interesi (državnih) zdravstvenih izvajalcev, v zdravstveno politiko, ki bi jo usmerjalo ministrstvo za zdravje na podlagi zaznanih zdravstvenih potreb prebivalstva. Ker je ministrstvo za zdravje v sedanji obliki brez strokovnih kapacitet, s katerimi bi zaznavalo realno dogajanje v zdravstvenem sistemu, dokument predlaga močno okrepitev analitskih služb ZZZS in Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Potem bi ob ustreznem sodelovanju ministrstva za zdravje, NIJZ in ZZZS, po mnenju predlagateljev v Sloveniji lahko dobili takšno vodenje javnega zdravstvenega sistema, ki bi bilo odzivno na potrebe bolnikov ter bi hkrati omogočalo dolgoročno finančno stabilnost in kakovost izvajanja zdravstvenih storitev.
Dokument se mi zdi zelo zanimiv, ker je v resnici prvi, ki je bil pripravljen za časa te vlade in predlaga nekatere konkretne usmeritve zdravstvene reforme. Glede na izjavo dr. Erika Breclja, da bo ta dokument tudi podlaga za delovanje novega strateškega sveta, je pomen dokumenta še toliko večji. Po drugi strani pa dokument predvideva toliko povsem spremenjenih vlog in razmerij med ministrstvom za zdravje, ZZZS, NIJZ, zdravstveni izvajalci, zavarovanci, zasebnimi zavarovalnicami in širšo sistemsko zakonodajo, da zna biti že uresničitev nekaj prvih opaznih sprememb orjaško delo.
