Projekt Kreativna telesa v gibanju, ki ga je novembra 2021 zagnalo Društvo Pekinpah v sodelovanju z javnim zavodom Ceneta Štuparja, je bil namenjen priseljencem, živečim v Sloveniji, ki bi jih morda zanimala sodobna scenska umetnost. »Zanje smo pripravili različne delavnice scenskih umetnosti – scenografsko, kostumografsko, plesno in glasbeno,« pojasni koordinatorka projekta Zana Oručević Mehulj. »Z izobraževanjem smo jih želeli opolnomočiti za samostojno ustvarjanje v polju scenskih umetnosti, hkrati pa krepiti medkulturni in medgeneracijski dialog ter spodbuditi njihovo integracijo v družbo.« V projektu je sodelovalo skupno 61 priseljencev iz 30 držav, v sklepni uprizoritvi, s katero se bo prihodnji teden projekt tudi zaključil, pa jih sodeluje 17, poleg njih pa še šest slovenskih ustvarjalcev.
Ne samo osnovne potrebe
»Program izobraževanj smo zasnovali skupaj s poklicnimi ustvarjalci s polja scenskih umetnosti, ki so bili tudi mentorji na delavnicah,« razloži Žiga Predan, predsednik društva Pekinpah in pobudnik projekta. »Večina programov, namenjenih priseljencem oziroma ranljivim osebam, se sicer posveča reševanju njihovih najbolj osnovnih težav v novem okolju, kot na primer učenju slovenskega jezika ali spopadanju z birokratskimi postopki. Mi pa smo se želeli osredotočiti na spodbujanje njihove ustvarjalnosti in jim pri tem pomagati, da vzpostavijo mrežo znanstev in povezav, kakršnih kot prišlek pač nimaš – in prav zato smo projekt delno odprli tudi za slovenske udeležence.«
Pobude društva Pekinpah za usposabljanje ranljivih skupin so bili veseli tudi v zavodu Ceneta Štuparja. »Na področju kulture in umetnosti namreč tovrstnih programov za tujce oziroma priseljence prej sploh ni bilo,« poudarja Katja Potočnik Nussdorfer, organizatorka izobraževanja odraslih v zavodu Ceneta Štuparja. Po zadnjih podatkih živi v Sloveniji več kot osem odstotkov tujcev, njihovo število pa se vsako leto povečuje – tudi zato, ker na številnih področjih primanjkuje delovne sile. »Tem ljudem je treba omogočiti, da se vključijo v družbo; ne samo na trg dela, temveč tudi v širšo skupnost. Če želimo, da se bodo pri nas dobro počutili in tukaj ostali, jim moramo tudi nekaj ponuditi.«
Nova znanja in znanstva
S programom so zadovoljni tudi udeleženci. »Glasbena delavnica je bila zame izvrstna izkušnja, saj sem se naučil kar nekaj novih veščin,« je navdušen Oleksander Plotnikov iz Ukrajine. »Delavnica je bila zelo zanimiva, na njej sem spoznala tudi veliko novih obrazov, kar je bilo zame kot tujko še bolj spodbudno, saj se je moj socialni krog precej razširil,« pa dodaja Erika Uruena iz Kolumbije. Podobno ugotavljata Anila Spahiu s Kosova ter Marta Plesencia iz Španije. »Sem klasično izšolan glasbenik, ta glasbena delavnica pa je bila zame nekakšen skok iz območja udobja,« priznava Juan Zuleta iz Kolumbije. »Odprle so se mi nove poti razumevanja umetnosti, še posebej dragoceno pa je bilo povezovanje z lokalnimi ustvarjalci.«
Projekt se bo v torek ob 20. uri sklenil z zaključno »ranljivo predstavo« Kreativna telesa, gibanje, v živo, ki jo bodo izvedli v Španskih borcih. »Pri tej uprizoritvi ne gre toliko za nekakšno zaključeno celoto kot za razpiranje raznovrstnih ustvarjalnih pokrajin,« pojasni plesalec in koreograf Matej Kejžar, sicer tudi mentor plesne delavnice. »Izhajali smo namreč iz postavke, da posameznik, ki se znajde v nekem novem okolju, ni zavezan narediti ničesar; toda postopno se je skozi pogovore vseeno izoblikovala neka smer, v katero smo šli.« Mentor za scenografijo Atej Tutta pristavlja, da so se kar precej ukvarjali z vprašanjem, kako na sodobno scensko umetnost gledamo v evropskem okolju in kako povezane ideje, metafore in pomene posredovati nekomu, ki prihaja iz povsem drugačnega kulturnega konteksta. »Scenografija naše predstave ne izhaja iz neke vnaprejšnje predloge ali besedila, temveč je njen namen, da s pomočjo videa gradi raznovrstne svetove,« je še dodal.
