Pinoža je vrsta ptice iz družine ščinkavcev, ki na območju Evrope gnezdi v Skandinaviji in se čez zimo odseli v južnejše predele Evrope. Na prezimovanju se pogosto združujejo v ogromne jate, ki med preleti kot temni oblaki prekrijejo nebo. V letih močnega obroda bukve in smreke lahko take jate opazujemo tudi v Sloveniji. Večji del zime ptice preživijo kar na istem območju, tam, kjer je žira in storžev v izobilju.
Malo po novem letu je na Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) prispelo več klicev, ki so poročali o velikih jatah ptic, ki so ob večeru letele iz Savinjske doline v smeri Gornjega Grada. Takoj so vedeli, da gre za pinože, ni pa bilo znano, kje naj bi prenočevale. Zato se je član društva Maks Sešlar odločil, da gre na teren, najde njihovo prenočišče in tako ugotovi, za kako veliko jato pinož sploh gre. »Takoj po januarskem štetju vodnih ptic sem se s kolegom Luko Boninom in očetom odpravil na iskalno akcijo. Prvih nekaj jat, ki so štele več kot sto osebkov, smo našli na Vranskem in jim sledili vse do Šmartnega ob Dreti. Tam nas je prehitela tema, zato smo o smeri njihovega leta začeli spraševati domačine, ki so vedno pokazali proti Gornjemu Gradu,« je povedal Sešlar in dodal, da so naslednji dan iskanje nadaljevali, tokrat v bližini kraja Bočna. »Po nekaj kilometrih v smeri proti Florjanu pri Gornjem Gradu so jate pinož spremenile smer in poletele proti vzhodu ter nas pripeljale do božanskega pogleda na ogromno jato ptic. Ta je vijugala pred tamkajšnjim gozdom in se izmikala številnim ujedam, ki so pinože skušale upleniti. Ob tem veličastnem razgledu smo obstali in jih občudovali vse do teme. V gozd je priletavalo vse več pinož, ki so zapolnile gole veje dreves namesto listov. Ocenili smo, da se v jato združuje malo manj kot milijon osebkov.«
Plen sokola selca in lesnih sov
Pinoža (Fringilla montifringilla) je ptica iz severnih krajev; pri nas je redna zimska gostja, ki se lahko pozimi pojavi v precej velikem številu. Da v Slovenijo prileti v tako velikih jatah, morajo biti izpolnjeni nekateri pogoji, kot sta bogat obrod žira v bukovih gozdovih in enostaven dostop do njega, prav tako v gozdovih ne sme biti snega. »Zato smo pričakovali, da bodo po zadnjem snegu lokacijo zapustile, a so ostale. Očitno imajo dovolj hrane,« je pojasnil Tomaž Mihelič, varstveni ornitolog iz DOPPS, in dodal, da se bo jata konec februarja oziroma v začetku marca po vsej verjetnosti odpravila proti severu. Zanimiva je tudi dnevna dinamika pinož. Zgodaj zjutraj se zgoščena jata v iskanju hrane razbije na podjate, v večernih urah pa se ponovno združijo na nekaj hektarjih gozda, kjer prenočijo. »Plenilcev ni veliko, smo pa v njihovi bližini opazili sokole selce in lesne sove,« pove Mihelič in doda, da jih ponoči, ko kot listje počivajo na golih vejah, poleg že omenjenih sov lahko ogrozijo tudi kune.
Zadnja večja invazija pinož se je zgodila pozimi 2018/2019 v Zasavju. Pred tem se je pozimi 2008/2009 v skupnem prenočišču na območju Trnovskega gozda zbrala jata okoli dveh milijonov ptic in še pred tem tudi pozimi 2004/2005 na območju Bohorja.
