Potem ko so teniški ljubljenci nanj že nekoliko pozabili, je Andy Murray na OP Avstralije javnost spomnil, zakaj bo po koncu kariere zapisan med velikane tega športa. 35-letni Škot s kovinskimi kolki je namreč v prvem krogu po petih nizih izločil Italijana Mattea Berettinija, nato pa v drugem znova po petih nizih še domačina Thanasisa Kokkinakisa. Dvoboj je trajal maratonskih pet ur in 45 minut, končal pa se je pet minut čez četrto uro zjutraj, ravno ko je začelo vzhajati sonce v deželi tam spodaj. Murray je bil z dosežkom, danes se bo v tretjem krogu pomeril s Špancem Robertom Bautisto Agutom, kajpak zadovoljen, a izjemna teniška predstava po koncu ni bila glavni predmet debat.
Če bi šlo za njegovega otroka, bi ponorel
O poznem začetku dvobojev je v teniškem svetu vse več govora, a stvari še vedno niso prišle do točke, ko bi se kaj spremenilo. Podoben primer kot tokratni se je nazadnje zgodil na OP ZDA, ko sta Carlos Alcaraz in Jannik Sinner četrtfinalni obračun končala ob 2.50. Takšne tekme spominjajo na gladiatorske boje, ki sicer prikazujejo izjemno fizično in psihično pripravljenost teniških igralcev. A so hkrati izjemno kaotične in nepraktične, tudi za ljudi ob igrišču, navijače in novinarje. Po tekmi sta morala Murray in Kokkinakis odgovarjati še na vprašanja predstavnikov sedme sile, zato sta v posteljo legla v jutranjih urah.
»Ne vem, komu vse skupaj koristi. Po taki teniški predstavi na novinarski konferenci govorimo le o uri. Namesto da bi govorili o epskem obračunu med Murrayjem in Kokkinakisom, imamo vsi občutek, da gre za manjšo farso.« Škot se je hitel zahvaljevati gledalcem, ki so vztrajali na tribunah Margaret Court Arene, in pohvalil sodnika ter ostalo osebje, ki je moralo delati precej dlje, kot so si predstavljali. A nato znova odprl vprašanje, ki si ga v teniškem svetu že nekaj časa postavljajo mnogi. Kaj narediti, da do tega ne bi več prihajalo? »Neverjetno, a ljudje so ostali na tribunah do konca. Rad bi se jim iz srca zahvalil, saj so naredili izjemno atmosfero. To resnično cenim, saj se zavedam, da jih je večina bržkone šla naravnost v službo. Če bi bil moj otrok pobiralec žogic in bi se domov vrnil ob petih zjutraj, pa bi verjetno ponorel. To za njih ni koristno, niti ni koristno za sodnika in vse, ki so ob igrišču. Tudi za navijače ne. Da nas, igralcev, sploh ne omenjam.«
Od vseh turnirjev za veliki slam ima omejitev glede ure le Wimbledon. OP Avstralije, OP ZDA in od leta 2022 tudi Roland Garros omejitev ne poznajo. In ker so tudi nočni obračuni dobro obiskani, ni prave vneme za spremembe. »O tem se igralci stalno pogovarjamo. Vodilnim možem v tenisu smo se pritožili že mnogokrat. A očitno jim je za to malo mar in se bo vse skupaj nadaljevalo tudi v prihodnje.«
Nimajo druge izbire
Po besedah Andyja Murrayja in številnih drugih nekdanjih teniških asov, češ da se kaj podobnega ne dogaja v nobenem drugem športu, se je oglasil prvi mož OP Avstralije Craig Tiley in pojasnil, da enostavno nimajo druge izbire. »Potrebe po spremembah pri načrtovanju dvobojev ni. Že leta in leta se končujejo okoli polnoči. Če bi v večerni termin umestili zgolj eno tekmo in bi nato prišlo do poškodbe, bi navijači ostali z dolgimi nosovi. Seveda bomo na sestankih spregovorili tudi o tem. Tako je vedno, a izjeme so se dogajale in se še bodo. Veliko tekem moramo spraviti v štirinajst dni, tako da ne vidim veliko možnosti za spremembe.« Nova »izjema« se je zgodila že včeraj, ko sta Kitajka Lin Žu in Grkinja Maria Sakkari dvoboj začeli ob 1.41.
